Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

škodoželjen (8)



  1.      škodožêljen  -jna -o prid. (é ē) ki drugemu želi, privošči škodo, nesrečo: škodoželjni sosedje so mu privoščili neuspeh; bila je nevoščljiva in škodoželjna / škodoželjen pogled, smeh škodožêljno prisl.: škodoželjno se smejati
  2.      hehèt  -éta m ( ẹ́) smeh, navadno porogljiv, škodoželjen: tisti hehet mu je začel presedati
  3.      hudožêljen  -jna -o prid. (é ē) redko hudoben, škodoželjen: hudoželjna soseda ga neprestano opravlja
  4.      maliciózen  -zna -o prid. (ọ̑) knjiž. hudoben, škodoželjen: pripisovati nasprotniku maliciozne lastnosti / poročila so lažna in maliciozna maliciózno prisl.: maliciozno se smehljati
  5.      mefísto  -a m () ekspr. posmehljiv, škodoželjen, zloben človek: ne poslušaj vendar tega mefista
  6.      škodožêljnež  -a m () ekspr. škodoželjen človek: nevoščljivci in škodoželjneži
  7.      zloràd  -áda -o prid. ( á) zastar. hudoben, škodoželjen: zlorad človek / zlorad smeh zlorádo prisl.: zlorado gledati
  8.      ženščúra  -e ž (ū) slabš. velika, močna ženska, navadno starejša: škodoželjen smeh debele ženščure // ženska sploh: ta ženščura nesramna spet nekaj napleta




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA