Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

avra (160)



  1.      ávra  -e ž () med. neugodni občutek pred napadom božjasti, histerije
  2.      gavrán  tudi gávran -a m (; ) pesn. krokar: črni gavrani so krožili v zraku; krokanje lačnih gavranov; črno bleščeč kot gavran
  3.      kávra  -e ž () nar. dolenjsko rumena koleraba: za kosilo bo spet kavra
  4.      kavráč  -a m (á) ekspr., redko puran: jezijo se kakor kavrači nad rdečo ruto
  5.      lávra  -e ž () v pravoslavni cerkvi velik, pomemben samostan
  6.      mávra 1 -e ž () nar. črna ali črno marogasta krava: naša mavra ima telička ∙ nar. ponoči je vsaka krava mavra črna
  7.      mávra 2 -e ž () nar. mavrica: mavra se je razpenjala od gore do gore; pog. pijan kot mavra zelo / božja mavra
  8.      mávrah  -a m (ā) užitna goba z jajčastim ali koničastim nepravilno jamičastim klobukom: nabirati mavrahe ♦ bot. koničasti, užitni mavrah
  9.      navráčati  -am nedov.) knjiž. napeljevati, usmerjati: navračati vodo v strugo / navračati razvoj v pravi tir / navračal je pogovor nanj // usmerjati, obračati: navračati ovce k čredi / pasel je in navračal živino zavračal
  10.      restavrácija 1 -e ž (á) gostinski obrat, v katerem se pripravlja in servira hrana: restavracija je zaprta; iti v restavracijo na kosilo; dobiti delo v restavraciji / hotelska, kolodvorska restavracija; mlečna restavracija v kateri se streže zlasti z mlečnimi jedmi in nealkoholnimi pijačami; ribja restavracija v kateri se streže zlasti z ribjimi jedmi; samopostrežna restavracija // prostor tega obrata: sestala sta se v restavraciji
  11.      restavrácija 2 -e ž (á) glagolnik od restavrirati: restavracija in konzervacija spomenika / poskus restavracije monarhije / restavracija kapitalističnih odnosov ◊ zgod. francoska restavracija obnovitev vladavine Burbonov v Franciji od 1817 do 1830
  12.      restavracíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na restavracijo, obnovo: konzervatorska in restavracijska dela / restavracijski režimi; restavracijske težnje / restavracijska doba
  13.      restavracíjski  in restavrácijski -a -o prid. (; á) nanašajoč se na restavracijo, gostinski obrat: restavracijski prostori; restavracijski vrt / restavracijski gostje
  14.      restavratêr  -ja m () v nekaterih deželah lastnik restavracije, gostinskega obrata: poročila se je z bogatim restavraterjem
  15.      restavrátor  -ja m () kdor restavrira, obnavljavec: restavrator srednjeveških fresk; posvetovanje restavratorjev
  16.      restavrátorski  -a -o prid. () nanašajoč se na restavratorje ali restavriranje: restavratorska dela so že končana / restavratorska delavnica / buržoazne restavratorske težnje
  17.      restavrátorstvo  -a s () dejavnost restavratorjev: posvetil se je restavratorstvu; šola za restavratorstvo
  18.      smrdokávra  -e ž () zool. rdečkasto rumena ptica s pokončno pahljačasto perjanico, Upopa epops
  19.      šávra  -e ž () 1. nar. črna ali črno marogasta krava: šavra in sivka 2. ekspr. neroden, okoren človek, navadno ženska: svet še ni videl take šavre / kot psovka šavra šavrasta
  20.      šávrast  -a -o prid. () ekspr. neroden, okoren: ne bodi tako šavrast
  21.      zavráčanje  -a s (ā) glagolnik od zavračati: zavračanje živine / zavračanje pomoči / zavračanje snubcev / zavračanje predlogov / zavračanje racionalizma
  22.      zavráčati  -am nedov.) 1. delati, da žival ne pride, kamor se ne želi, ali se od tam oddalji: na paši so mu pomagali zavračati živino / pes je z laježem zavračal ovce 2. delati, da kdo ne more iti, priti tja, kamor namerava: redarji so zavračali množico, ki je silila na trg / obramba je zavračala sovražnikove napade odbijala 3. z besedami, s kretnjami izražati, da osebek ne želi, noče tega, kar se mu daje, ponuja: zavračati darila; zaporniki že cel teden zavračajo hrano / zavračati funkcije 4. z besedami, s kretnjami izražati, da osebek ne želi, noče tega, kar želi kdo v zvezi z njim uresničiti: zavračati pomoč pri učenju / zavračati predlagano sodelovanje // z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža odločno voljo osebka, da ne uresniči dejanja, kot ga določa samostalnik: zavračati odgovor, podpis 5. z besedami, s kretnjami izražati, da osebek ne želi, noče narediti česa ali priti v kako razmerje s kom: plesalce je zavračala drugega za drugim; vse snubce vztrajno zavrača 6. z izrazitvijo nasprotovanja čemu delati, da se kaj ne sprejme, uveljavi: zavračati predloge; naše prošnje so vztrajno zavračali // odklanjati kaj, ne sprejemati česa zaradi neustreznosti, pomanjkljivosti: zavračati pošiljke neustrezno pakiranega blaga // odklanjati uradno priznanje, veljavo česa: zavračati nove cenike 7. izjavljati, zatrjevati, da je kaj neresnično, nepravilno, neutemeljeno: v razpravi so zavračali njegove očitke, ugovore; zavračati nasprotnikove trditve // izražati negativen odnos do česa, nepriznavanje česa: njegov nazor v umetnosti so zavračali in smešili; v svojih spisih je zavračal pretiran nacionalizem / novejša terminologija ta izraz zavrača ga ne priznava 8. imeti, izražati negativen odnos do česa: otrok zavrača šolo; zavrača vso moderno umetnost // knjiž. ne čutiti naklonjenosti do koga, ne marati: sošolci ga zavračajo 9. izražati svoje nestrinjanje s tem, kar kdo izjavi, trdi: v razpravi so ga ostro zavračali / to pa res nič ni, so ga zavračali zavračajóč -a -e: zavračajoč trditve nasprotnika, je zašel v pretiravanje zavráčan -a -o: zavračana čreda
  23.      zavračeváti  -újem nedov.) zavračati: zavračevati krave na pašnik / zavračeval je njihove pomisleke
  24.      zavráten  -tna -o prid. () knjiž. 1. ovraten: zavratna ruta 2. ki skrivaj naredi kaj slabega; zahrbten: zloben in zavraten človek / zavraten napad, umor 3. navidezno nenevaren: reka je polna zavratnih vrtincev / zavratna bolezen zavrátno prisl.: zavratno napasti koga
  25.      zavrátnež  -a m () knjiž. zahrbten človek: ne zaupaj jim, ker so sami zavratneži

1 26 51 76 101 126 151  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA