Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
zvezek (26-50) 
- nóta -e ž (ọ̑) 1. znak za ton: brati, poznati note; note kvadratne, okrogle oblike; besedilo in note / igrati, peti po notah // ton, ki ga tak znak zaznamuje: še enkrat je zaigral isto noto; glavna, visoka nota; pren. to spoznanje je končna nota romana ∙ ekspr. natepel ga bo po notah zelo; vse gre kakor po notah uspešno, brez zapletljajev 2. mn. knjiga, zvezek s tiskanimi ali pisanimi glasbenimi deli: odpreti note; stojalo za note 3. ed., publ., s prilastkom značilnosti, posebnosti: všeč so mu pesmi s cigansko noto / za film je značilna močna osebna nota / posebno, značilno noto daje kraju bližina meje / z oslabljenim pomenom: v pesmi je čutiti domoljubno, elegično noto; moška, trda nota je zazvenela v njegovem glasu; ta barva daje prostoru veselo noto 4. polit. uradno pismeno sporočilo ene vlade, države drugi: izročiti, zavrniti noto / protestna nota;
verbalna nota ob ustni izjavi diplomata izročena nepodpisana nota, ki povzema vsebino izjave / diplomatska nota 5. zastar. dopis, sporočilo: pisar je napisal noto rimskemu trgovcu 6. zastar. bankovec: nota za tisoč frankov ♪
- nótes in nótez -a m (ọ̑) zvezek za zapiske, navadno manjši; beležnica, beležka: vzeti notes iz žepa; telefonsko številko si je zapisal v notes; učiteljev notes za ocene ♪
- písanka 2 -e ž (í) nekdaj zvezek, ki ima črte: pisanka za lepopisje ♪
- počečkáti -ám [čǝč] dov. (á ȃ) s čečkanjem poškodovati: počečkati knjigo, zvezek; počečkati stene / ekspr. počečkal je že dva lista popisal počečkán -a -o: s čudnimi kljukami počečkan list papirja; počečkana in umazana fotografija ♪
- póln -a -o [u̯n] prid., pólnejši (ọ̑ ọ́) 1. v katerem je toliko česa a) kolikor drži: sod je poln, nehaj vlivati; polna košara, vreča; do polovice poln; skoraj poln; zvrhano poln / v vrsti so stali kozarci, polni medu napolnjeni z medom b) kolikor lahko sprejme: polni avtobusi niso ustavljali na postajah; hoteli so v počitnicah polni; polna skladišča; ekspr. nastopili so pred nabito polno dvorano / zvezek bo kmalu poln 2. s širokim pomenskim obsegom v katerem je določena stvar a) v velikem številu, v veliki količini: hlevi so spet polni; ob praznikih so gostilne polne / poln klas, strok v katerem je dosti semen; češnje so letos polne imajo dosti sadov / nav. ekspr.: trg je bil poln ljudi na trgu je bilo dosti ljudi; biti poln načrtov, vtisov imeti dosti načrtov, vtisov; ceste, polne blata zelo blatne; knjiž.: leto, polno dogodkov; zvezd polno nebo
b) sploh: vse vaze so polne, kam naj da rože; obe roki ima polni; ima polna usta / polna puška nabita; polna školjka v kateri je žival // ki ima določene lastnosti, značilnosti v veliki meri: poln glas; poln okus izrazit; polna, črna brada gosta / izrazno poln jezik; vsebinsko in zvočno poln verz / publ. ta starec je edina polna oseba romana prepričljiva, živa // ekspr., z rodilnikom ki ima kako lastnost v veliki meri: odšel je poln upanja; biti poln veselja, zdravja zelo vesel, zdrav; knjiž.: glas, poln hrepenenja; ljubezni poln pogled 3. ki predstavlja najvišjo stopnjo a) glede na določeno mero: popiti poln lonec mleka; dodati polno veliko žlico olja / publ.: plačati je moral polno vsoto celo; delati polno uro / polna pokojnina pokojnina, za katero so izpolnjeni vsi pogoji za največji dosegljivi znesek b) publ. glede na določene možnosti, sposobnosti: zaleteti se ob polni hitrosti; nasad je v polni rodovitnosti največji; stroj je
dosegel polno število obratov največje mogoče / čas polnega razcveta baročne umetnosti 4. publ. ki obsega vse sestavne dele celote, enote; popoln: vojak v polni bojni opremi; književnost, ki ima razvito le poezijo, še ni polna književnost / zbora so se udeležili v polnem številu vsi / napiši njegov polni naslov ime, priimek in bivališče; podpisati se s polnim imenom z imenom in priimkom // ki ni z ničimer omejen, zmanjšan: biti pri polni zavesti / bojevati se za polno neodvisnost; prevzeti polno odgovornost za akcijo vso; to zahtevate s polno pravico popolnoma upravičeno / to je junaštvo v polnem pomenu besede pravo, resnično junaštvo // v prislovni rabi, v zvezi v polni meri, v polnem obsegu v celoti, popolnoma: prikazati stvar v polnem obsegu; tak odgovor ne zadovoljuje v polni meri / to nas v polni meri sili k smotrnejšemu gospodarjenju zelo, močno 5. ekspr. ki ima na telesu razmeroma precej tolšče, mesa: bila je polna, a ne debela / polne
prsi, roke, ustnice / postati poln v obraz 6. ki ni votel, je iz celega: poln rog; polna in votla telesa / kolo s polnimi gumami brez zračnic; polna opeka opeka, ki nima votlin, votlinic // ki je cel pobarvan, izvezen: polni krožci; listi naj bodo polni, cveti pa le obrobljeni / polna luna luna, ko je vidna vsa njena površina 7. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: predenj je stresla poln predpasnik jabolk; polna stran opomb; prinesti polno naročje drv ● ekspr. ona je v polnem cvetu zelo lepa, mlada; pog., ekspr. obljub imam že poln kovček ne maram, da mi še naprej samo obljubljate; nižje pog. zdaj te imam pa poln kufer naveličan sem te, odveč si mi; knjiž. skrinja iz polnega lesa iz masivnega lesa; ekspr. živeti ob, pri polnih loncih v izobilju; star. ni se ga upala pogledati s polnim pogledom naravnost; odkrito; pog. ne zanima ga drugo, kot da ima poln trebuh da je sit; ekspr. časopisi so
polni hvale o njem zelo ga hvalijo; ekspr. on je poln muh, vseh muh poln je zelo zvit, prebrisan; ekspr. samega sebe poln človek samoljuben, domišljav; zastar. oba moža sta bila polna vina sta bila (od vina) pijana; ekspr. imeti polno denarnico veliko denarja; ekspr. imeti polno glavo skrbi zelo veliko; nizko on ima takoj polne hlače takoj se ustraši, izgubi pogum in zato popusti, odneha; ekspr. stoji pri polnih jaslih ima v obilju vse gmotne dobrine; pri polni mizi menda ne boš lačen pri mizi, obloženi s hrano; ekspr. delati s polno paro zelo hitro; ekspr. imeti polne roke dela biti zelo zaposlen; ekspr. imeti zmeraj polno torbo novic dosti, veliko; ne govori, kadar imaš polna usta kadar imaš v ustih hrano; ekspr. zdaj je mera polna ni mogoče, ne sme se več ostati neprizadet, pasiven; ekspr. da je bila mera polna, se je še urezal poleg, povrhu vseh nevšečnosti, težav; obe roki imam polni, primi ti v obeh rokah imam, držim
nekaj; ekspr. vse misli so mu polne dekleta veliko misli nanjo; ekspr. vsa cesta ga je bila polna pijan se je opotekal po njej; ekspr. imeti hišo polno gostov imeti veliko gostov; ekspr. vsa hiša je polna tega otroka po celi hiši skače; ekspr. zakričati iz polnega grla, polnih pljuč zelo; ekspr. pluti s polnimi jadri k cilju hitro, brez obotavljanja se mu bližati; ekspr. zadihati s polnimi pljuči postati prost, svoboden; ekspr. tega imam že polna ušesa nočem več poslušati tega; ekspr. iz mesta se je vrnil s polnimi ušesi čenč v mestu je izvedel veliko čenč; ekspr. vsa usta so polna njene lepote vsi veliko govorijo o njeni lepoti; preg. česar polno je srce, o tem usta rada govore človek rad govori o svojih čustvih; včeraj je bil sosed po polnem trezen popolnem ◊ agr. polna zrelost semena zrelost semena, ki v ustreznih razmerah lahko vzkali; polno mleko mleko, ki ima vso maščobo; polno seme seme, ki v ustreznih razmerah lahko
vzkali; avt. voziti s polnim plinom z največjim možnim dotokom goriva; geom. polni kot kot, ki meri 360°; polna črta črta, narisana brez vmesnih presledkov; gled. polna kulisa kulisa, ki je brez odprtin za okna, vrata; jur. polni delovni čas delovni čas, ki traja 42 ur na teden; les. polni meter kubični meter; lingv. polna prevojna stopnja prevojna stopnja s korenskim samoglasnikom o, e ali u; lit. polni stik rima; muz. polni ton ton, ki je izrazit, čist in ima dosti sozvenečih tonov; obrt. čevlji s polno peto s peto, ki se od sredine stopala postopoma veča; polno kitanje kitanje vse površine; tur. polni penzion s tremi obroki hrane; vrtn. polni cvet cvet, ki ima povečano število cvetnih listov v cvetu ali cvetov v socvetju pólno 1. prislov od poln: glas je zvenel polno; polno razvita osebnost 2. veliko, mnogo: na cestah je polno ljudi / v njem je polno življenja / gozd nudi vse polno koristi ● ekspr. povsod ga je polno
povsod ga lahko srečaš; pog. ima jih polno za ušesi je zelo navihan; sam.: ekspr. dajati iz polnega veliko, radodarno; ekspr. kot umetnik se je iz polnega izživljal v poeziji najbolj celovito, popolno; ekspr. izobraženstvo hoče zajemati iz polnega hoče biti dobro obveščeno, seznanjeno; ekspr. njegove sodbe navadno zadenejo v polno so točne, pravilne; so učinkovite ♦ lov. zadeti žival v polno smrtno; šport. metati na polno pri kegljanju metati, ko stojijo vsi keglji; metati določeno število lučajev, pri čemer se podrti keglji po vsakem lučaju postavijo ♪
- popacáti -ám dov. (á ȃ) narediti, da so na čem packe: učenec je popacal zvezek // ekspr. narediti kaj umazano; umazati: popacati krilo; otrok se je popacal; popacati si obleko z jedjo popacán -a -o: popacan prt; biti ves popacan ♪
- popackáti -ám dov. (á ȃ) narediti, da so na čem packe: popackati knjigo; popackati se s črnilom // ekspr. narediti kaj umazano; umazati: popackati obleko; otrok se je popackal; popackati se pri jedi ● slabš. v življenju je popackal veliko papirja napisal veliko slabih del popackán -a -o: popackan otrok; s črnilom popackan zvezek; ves je popackan po obrazu ♪
- poškíliti -im dov. (í ȋ) ekspr. pogledati, navadno skrivoma, pritajeno: šla je mimo hiše in poškilila na njihov balkon; poškilil je v sošolkin zvezek ♪
- požgáti -žgèm dov., požgál (á ȅ) z ognjem poškodovati, uničiti: okupatorji so požgali vse hiše v vasi; požgati vejevje / cel zvezek svojih pesmi je požgal sežgal // poškodovati, uničiti občutljivejše dele rastlin: slana je požgala žito; vroče sonce je požgalo travo ● ekspr. to žganje pa požge po grlu je zelo močno požgán -a -o: od suše požgana trava; požgane vasi ♪
- prelístati -am dov. (ȋ) obračajoč liste (knjige, zvezka) a) pregledati: prelistati zvezek b) na hitro prebrati: po kosilu rad prelista kak časopis ♪
- preparácija -e ž (á) 1. prepariranje: preparacija metuljev, rastlin / za preparacijo angleškega berila je porabil precej časa 2. šol. zvezek za izpisovanje neznanih besed, slovničnih oblik iz besedila: pokazati profesorju preparacijo; iztrgati list iz preparacije ♪
- preparacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na preparacijo: preparacijski pripomočki / preparacijski zvezek ♪
- račúnski -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na račun ali računanje: reševanje računskih problemov / odkriti računsko napako / računski center center, ki z računalniško tehniko opravlja računska dela; računski stroj naprava za mehansko opravljanje štirih osnovnih računskih operacij; računski znak; računski zvezek zvezek za matematiko, navadno karirast; napisati domačo računsko nalogo; računska tablica pri starih Grkih in Rimljanih plošča za mehanično računanje ♦ fin. računsko leto proračunsko leto, ki se more podaljšati za nekaj mesecev, da se upoštevajo še dohodki in izdatki teh mesecev; mat. računska operacija postopek, po katerem dobimo iz enega ali več danih števil novo število; osnovne računske operacije seštevanje, odštevanje, množenje, deljenje račúnsko prisl.: naloge je treba rešiti še računsko ♪
- rísanka -e ž (ȋ) 1. zvezek za risanje: list iz risanke 2. film iz posnetkov risb ali slik, ki ob predvajanju delajo vtis dogajanja: rad gleda risanke; risanke in dokumentarni filmi / barvna risanka / ed. ustvarjalci jugoslovanske risanke risanega filma / filmska risanka 3. redko risanica: pomeriti z risanko ♪
- sešítek -tka [sǝš in seš] m (ȋ) star. snopič, zvezek: prvi sešitek slovarja ♪
- skicírka -e ž (ȋ) zvezek za skiciranje: odpreti skicirko; iztrgati list iz skicirke; risati v skicirko ♪
- spackáti -ám dov. (á ȃ) 1. narediti, da so na čem packe; popackati: spackati zvezek 2. ekspr. grdo, malomarno napisati, narisati: spackati domačo nalogo, skico ● slabš. nekaj bo že spackala za kosilo skuhala, spekla spackán -a -o: spackano pismo ♪
- spísen -sna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na spis: spisna vsebina / spisna vaja; spisno izražanje / spisni zvezek ♪
- spisóven -vna -o prid. (ọ̑) zastar. spisen: spisovne vaje / spisovni zvezek ♦ jur. spisovni pregled kronološki seznam listin v spisu; spisovno stanje stanje, ugotovljeno v spisu ♪
- spisóvnica -e ž (ọ̑) nekdaj spisni zvezek: pisati v spisovnice ♪
- stenográm -a m (ȃ) zapis s stenografskimi znaki: napisati, prebrati, prepisati stenogram; zvezek za stenograme; napake v stenogramu ♪
- suplemènt -ênta m (ȅ é) biblio. dodatni, dopolnilni zvezek, snopič; dodatek, dopolnilo: suplement k enciklopediji ♪
- škíljenje -a s (ȋ) glagolnik od škiliti: kadar ni imel očal, je bilo njegovo škiljenje še opaznejše; pogost vzrok škiljenja je slabši vid enega očesa / zdravljenje škiljenja / škiljenje navznoter, navzven / oprezujoče škiljenje; škiljenje v sošolčev zvezek ♪
- tóm -a m (ọ̑) knjiž. zvezek, knjiga: slovar bo izšel v petih tomih ♪
- učênčev -a -o prid. (é) nanašajoč se na učenca: učenčev zvezek / učenčev učni uspeh ♪
1 26 51 
