Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

zvest (219)

1.      zvést  -a -o tudi -ó prid., zvestéjši (ẹ̑ ẹ̄) 1. ki vztraja v ljubezenskem razmerju do koga: zvest zakonski par; zvesta žena; zvesto dekle / svoji ženi ni bil dolgo zvest; bila sta si zvesta vse življenje, ekspr. do groba // ki vztraja v naklonjenem razmerju do koga, česa: ima zveste prijatelje; generalu zvesti vojaki / zvest pes / ekspr. domovini zvesti sinovi // ki koga vedno spremlja, je pri njem: že dvajset let dela v podjetju, res je zvest; ekspr.: zvesta puška, torba; zvesta senca / mačka je zvesta hiši / ostal je zvest rodnemu mestu ni se odselil iz njega 2. ki zanesljivo, skrbno opravlja naloge: zvest pomočnik, sodelavec; dal mu je zvestega varuha; postaviti zveste straže // ki izraža, kaže zanesljivost, skrbnost: dobiti priznanje za zvesto službo; zvesto izpolnjevanje dolžnosti; zvesto sodelovanje 3. ki kaj vztrajno dela: zvesti bralci revije; imeti zveste poslušalce; njegova zvesta spremljevalka // v povedni rabi, z dajalnikom ki česa ne opusti, ne preneha upoštevati: biti zvest načelom, navadi, prepričanju; ostati zvest kaki dejavnosti; zvest veri staršev / ekspr. ostal je zvest mazilu še naprej ga je uporabljal 4. ki je dolgo iskreno usmerjen do koga: zvesta ljubezen; zvesto prijateljstvo, tovarištvo 5. popolnoma skladen, ujemajoč se s predlogo, stvarnostjo: zvest prevod pesmi; zvesta kopija slike; njegovo delo je zvesta podoba resničnosti; dokumentarno zvesto pričevanje / oči so zvest odsev razpoloženja ● ekspr. cigaretam je bil zvest vse življenje kadil je; ekspr. bil je zvest obljubi izpolnil jo je; ostal je zvest reviji ni je prenehal brati; ni prenehal sodelovati v njej; bil je zvest samemu sebi ravnal je v skladu s svojimi nazori, navadami; pesnik je bil zvest življenju spoštoval, upošteval je njegove zakonitosti; ostal je zvest njegovemu spominu ravnal, delal je tako, kot je on naročil, pokazal; zveste oči iskrene, vdane; ekspr. zemlja čaka zveste roke človeka, ki jo bo skrbno obdeloval; kdor je v malem zvest, temu daj veliko v pest kdor vestno izpolnjuje lažje obveznosti, naloge, temu se lahko zaupajo tudi bolj odgovorne ◊ jur. pogodbi zvesta stranka stranka, ki izpolnjuje pogodbene obveznosti zvésto tudi zvestó 1. prislov od zvest: zvesto čakati, ljubiti; zvesto hraniti spominke; zvesto mu je služil, stal ob strani; zvesto upoštevati navodila; zvesto varovati koga; vse si je zvesto zapomnil natančno, točno 2. ekspr. pozorno, zbrano: zvesto gledati, poslušati koga // vneto, vdano: zvesto obljubiti, priseči kaj; sam.: ni imel dosti zvestih ♪
2.      zvêsti  zvêdem dov., zvêdel in zvédel zvêdla, stil. zvèl zvêla (é) 1. knjiž., v zvezi z na omejiti, reducirati: filozofijo je zvedel na načela spoznanja; zvesti stroške na dve postavki 2. knjiž. zapeljati, speljati: zvedel ga je na napačno pot; zvesti otroka v slabo družbo 3. knjiž. spraviti v ljubezensko, spolno razmerje: zvedel ga je z neko mlajšo žensko 4. nar. dolenjsko (uspeti) prodati: zvedel jim je tudi slabše blago / nabirajo maline, kostanj in vse zvedejo v denar prodajo // omožiti: rad bi zvedel hčer; tako dekle se lahko zvede ♪
3.      zvestôba  -e ž (ó) lastnost zvestega: verjame v fantovo zvestobo; ne dvomi o njeni zvestobi; zakonska zvestoba / obljubiti, priseči si zvestobo; prelomiti zvestobo; zaupal mu je, ker je poznal njegovo zvestobo in poštenost; omahovati v zvestobi komu; zvestoba domovini, narodu / zvestoba delu, načelom / portretna zvestoba; prevajalčeva zvestoba izvirniku ♪
4.      zvestôben  -bna -o prid. (ó ō) knjiž. nanašajoč se na zvestobo: hotela je imeti zvestobna zagotovila / plačati služabnikom zvestobno nagrado ♪
5.      zvéstost  in zvestóst -i ž (ẹ̄; ọ̑) star. zvestoba: zvestost ljubice / prisegati si zvestost ♪
6.      brezvésten  -tna -o prid., brezvéstnejši (ẹ̄) 1. ki je brez vesti: brezvestni ljudje; brezvesten oderuh / tako početje je brezvestno in zločinsko 2. redko malomaren, neprizadeven: brezvesten delavec / brezvestno opravljanje službe ♪
7.      brezvéstnež  -a m (ẹ̑) ekspr. brezvesten človek: brezčastnež in brezvestnež; nedolžna žrtev brezvestneža ♪
8.      brezvéstnica  -e ž (ẹ̑) ekspr. brezvestna ženska: zapeljiva brezvestnica ♪
9.      brezvéstnik  -a m (ẹ̑) star. brezvestnež: dobičkaželjni brezvestniki ♪
10.      brezvéstnost  -i ž (ẹ̄) lastnost brezvestnega človeka: brezvestnost oderuhov / brezvestnost pri opravljanju službe ♪
11.      izvésten  -tna -o prid. (ẹ̄) zastar. 1. neki, nekateri, določen: izvestni ljudje se zavzemajo za to / do izvestne mere si ga lahko privoščiš 2. neizpodbiten, nedvomen: izvestna resnica; izvestno spoznanje izvéstno prisl.: knjiga bo izvestno kmalu izšla / v povedni rabi izvestno je, da bo to njim v korist ♪
12.      izvésti  -vézem in izvêsti -vêzem dov. (ẹ́; é) 1. z vezenjem okrasiti: izvesti blazino, obleko, prt; s svilo, z zlatom izvesti; strojno izvesti 2. z vezenjem narediti: izvesti vzorec izvézen -a -o in izvezèn -êna -o: izvezen prtiček; knjiž. nebo je bilo izvezeno z zvezdami ♪
13.      izvêsti  -vêdem dov., izvêdel in izvédel izvêdla, stil. izvèl izvêla (é) 1. napraviti, da kaj zamišljenega, danega postane stvarnost, dejstvo: izvesti načrt, sklepe, zamisel / izvesti agrarno reformo; izvesti splošne volitve / publ.: četa je izvedla več akcij naredila, opravila; izvesti gradbena dela; izvesti poskus; izvesti turo v enem dnevu / publ. konferenco bodo izvedli v marcu konferenca bo // publ., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: izvesti mobilizacijo prebivalstva; tovarna je izvedla pocenitev izdelkov je pocenila izdelke; izvesti skok 2. dokončati, dognati: misel je samo nakazal, ni je pa izvedel; klasifikacije ni izvedel popolnoma 3. umetniško poustvariti zlasti glasbeno delo: izvesti skladbo domačega avtorja / na radiu so izvedli eno najboljših sodobnih dram / publ. igralec je svojo vlogo dobro izvedel odigral 4. publ. priti do kakega spoznanja, zaključka na podlagi česa; izpeljati: učenci so izvedli pravilo ob konkretnih primerih 5. star. odpeljati, odvesti: izvesti konja iz hleva / te preobrazbe so izvedle deželo iz vojne nevarnosti so jo rešile vojne nevarnosti izvedèn -êna -o: sklepi seje so izvedeni; analiza je izvedena na osnovi podatkov; na festivalu so bila izvedena domača in tuja dela ♦ jur. izvedena pravica pravica, pridobljena od pravnega prednika; lingv. izvedena beseda izpeljanka ♪
14.      izvestítelj  -a m (ȋ) zastar. poročevalec, obveščevalec: tako mi piše moj izvestitelj ♪
15.      izvéstje  -a s (ẹ̑) šol. šolska, javnosti namenjena letna publikacija s podatki o učnem osebju, učencih, pouku, uspehu; letno poročilo: izvestje novomeške gimnazije / šolska izvestja ♪
16.      izvéstnost  -i ž (ẹ̄) zastar. neizpodbitnost, nedvomnost: izvestnost spoznanja, trditve ♪
17.      nèizvéstnost  -i ž (ȅ-ẹ̄) zastar. negotovost, nejasnost: težko je prenašala ločitev in neizvestnost; neizvestnost glede nadaljnje usode / neizvestnost in mračnost v njegovih mladostnih delih ♪
18.      nezvést  -a -o prid. (ẹ̑ ẹ̄) ki ni zvest: nezvest mož; bila mu je nezvesta / nezvest prijatelj; nezvest služabnik ∙ star. postal je nezvest svoji obljubi ni je držal, izpolnil; star. moj stari spomin je že nezvest slab, nezanesljiv; sam.: Nezvesta! bodi zdrava, čolnič po mene plava (F. Prešeren) ♪
19.      nezvéstnica  -e ž (ẹ̑) knjiž. nezvesta ženska: nezvestnici ni več zaupal ♪
20.      nezvéstnik  -a m (ẹ̑) knjiž. nezvest moški: brezobziren nezvestnik ♪
21.      nèzvestôba  -e ž (ȅ-ó) kar je nasprotno, drugačno od zvestobe: zakonska nezvestoba; nezvestoba v ljubezni; merila o zvestobi in nezvestobi / odpustiti možu nezvestobo / ekspr. poslovna nezvestoba kršitev obveznosti ♪
22.      proizvêsti  -vêdem dov., proizvêdel in proizvédel proizvêdla, stil. proizvèl proizvêla (é) načrtno, organizirano narediti, pridobiti predmete, stvari za zadovoljevanje določenih potreb: proizvesti je treba več blaga za izvoz; letos bodo proizvedli za tretjino čevljev več kot lani izdelali; publ. proizvesti milijon ton govejega mesa prirediti, pridelati; ročno, serijsko, strojno proizvesti / publ. filmsko podjetje je lani proizvedlo deset filmov posnelo, ustvarilo // publ. narediti, ustvariti: zdrav želodec proizvede dovolj kisline / proizvesti glasbo z elektronskimi napravami proizvedèn -êna -o: elektronsko proizvedeni zvoki; oceniti vrednost proizvedenega blaga; to je proizvedeno z majhnimi stroški ♪
23.      razvêsti  -vêdem dov., razvêdel in razvédel razvêdla, stil. razvèl razvêla (é) 1. knjiž. razvezati, ločiti: razvesti zakon; starši so se razvedli 2. star. odvesti, odpeljati: razvesti lovce na stojišča ♪
24.      ákcija ¹ -e ž (á) 1. prizadevanje, organizirana dejavnost z določenim ciljem: akcija dobro poteka; voditi, začeti akcijo za pomoč poplavljencem; sodelovati pri akcijah; mladinska delovna, nabiralna, napisna, trosilna akcija; akcija Rdečega križa; uspeh akcij // delo, delovanje sploh: družbena, politična akcija / njegovi drami manjka akcije; on je človek akcije / gasilci so stopili v akcijo 2. vojaška operacija: četa je izvedla več akcij; iti na akcijo; izvidniška, partizanska, vojaška akcija; oborožene akcije proti okupatorju / publ. izvesti nekaj ostrih akcij proti nasprotnemu golu ◊ fiz. zakon akcije in reakcije delujoče sile in nasprotne sile ♪
25.      ákt  -a m (ȃ) 1. zunanji izraz odločitve ali volje, dejanje: izvesti napadalni akt; nezakonit, zgodovinski akt; ustanovitveni akt; akt agresije; to je le akt pietete do pokojnika; akt proti državi / ustava je pravni akt; državni, upravni akt / splošni akti o delovni organizaciji predpisi, določbe / spolni akt spolno občevanje 2. uradna listina, zapis: podpisati akt; brskati po zaprašenih aktih; sodni akti / reševati akte 3. umetniška upodobitev golega telesa: risati akt; moški, ženski akt 4. raba peša vsebinsko in oblikovno zaokrožena enota odrskega dela; dejanje: drama v petih aktih ♪

1 26 51 76 101 126 151 176 201