Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

zver (133)

1.      zvér  -í ž, daj., mest. ed. zvéri (ẹ̑) 1. navadno velika štirinožna divja žival z močnim zobovjem, ki lovi, pobija druge živali za hrano: zveri so ga napadle, raztrgale; zver rjove, tuli; krotiti zveri; krvoločna zver; pobili so ga kot divjo zver; počuti se kot preganjana zver; slabši je od zveri; pren., ekspr. v vsakem človeku tiči zver // ed., star. zverjad: zver se skriva po jazbinah / ima srečo, k njemu zver kar tišči divje živali, divjad // ekspr. velika divja žival sploh: zveri si izbirajo kralja / kozlovska zver 2. ekspr., s prilastkom (človeku) nevarna stvar: mesto pustoši ognjena zver / z oslabljenim pomenom: paziti se pred zverjo lakomnosti pred lakomnostjo; zver vojne vojna 3. slabš. surov, okruten človek: to zver bi bilo treba zapreti / nacistične zveri / kot psovka kaj ga tepeš, zver ● ekspr. človek je čudna zver čudno bitje; ekspr. on je zver v človeški podobi zelo surov, zloben ♪
2.      zvérati se  -am se nedov. (ẹ̄ ẹ̑) redko zvirati se: na vse mogoče načine se je zveral / zverali so se po foteljih in kadili ♪
3.      zverína  -e ž (í) 1. velika, navadno nevarna štirinožna divja žival: zverine v zverinjaku so rjovele; kriči kot zverina; bil je hud kot zverina / ekspr.: kakšno lepo zverino je ustrelil; pasja zverina je grozeče renčala pes; pren., ekspr. v njem se je skrivala zverina // ed., star. zverjad: ponoči sta se bala strahov in zverine; medvedi in druga zverina / zverina se skriva v gošči divje živali, divjad 2. slabš. surov, okruten človek: bali so se, da bi dobili za poveljnika kako zverino; ni dobro imeti opravka s tako sebično zverino / kot psovka zverina, nimaš nič srca 3. pog., navadno s prilastkom zelo pomembna, ugledna oseba: bil je velika zverina; pri njih so se zbirali advokati, politiki in druge visoke zverine ♪
4.      zverínica  -e ž (í) 1. manjšalnica od zverina: podlasica je manjša zverinica; plašno se je oziral okrog kot ujeta zverinica / ekspr. zverinice v gozdu divje živali 2. ekspr. izzivalna, erotično privlačna mlada ženska: pri filmu so iz nje naredili ljubko zverinico; gleda za mladimi zverinicami // neugnan otrok: težko je ukrotil malo zverinico / kot nagovor o ti zverinica, tepen boš ♪
5.      zverinják  -a m (á) prostor, v katerem so zaprte zveri, divje živali: dati ujeto žival v zverinjak; v razredu je kot v zverinjaku / zastar. iti na sprehod v zverinjak živalski vrt; zapreti leva v zverinjak kletko ♪
6.      zverínji  -a -e prid. (ȋ) nanašajoč se na zverine: zverinje kože; zverinje oči / zverinji lov ♪
7.      zverínski  -a -o prid. (ȋ) 1. zverski: zverinski lov / ekspr. zbral se je ves zverinski svet vse zverine 2. ekspr. zelo surov, okruten: zverinski človek; zverinski mučitelj / ubili so ga na zverinski način zverínsko prisl.: zverinsko pretepati, tuliti ♪
8.      zverínskost  -i ž (ȋ) ekspr. velika surovost, okrutnost: zločinskost in zverinskost ♪
9.      zverínstvo  -a s (ȋ) ekspr. zelo surovo, okrutno dejanje: delati zverinstva; znan je po svojih zverinstvih nad ženskami; sovražnikova zverinstva na zasedenem ozemlju ♪
10.      zveríženost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost zveriženega: zveriženost ulic / jezikovna zveriženost ♪
11.      zverížiti  -im dov. (ȋ ȋ) ekspr. 1. narediti, povzročiti, da je kaj na več mestih nepravilno ukrivljeno, oblikovano: vihar je zverižil drevo; zverižiti z udarcem; okensko krilo se je zverižilo / bolezen ga je zverižila / zverižiti ustnice 2. narediti vsebinsko nejasno, zapleteno: z mnogimi vstavki je zgodbo zverižil; misli so se mu zverižile // vsebinsko nejasno, zapleteno povedati: zverižil je nekaj stavkov, pa ga ni nihče razumel / zverižil je nekaj pesmi 3. popačiti: zverižiti dejstva / zverižiti jezik / neprestani pritiski so ga moralno zverižili pokvarili, izpridili zverížen -a -o: zverižene črke; zverižena slika mostu v vodi; zverižene stare ulice ♪
12.      zverjád  -i ž (ȃ) več zveri, zveri: lev, tiger in druga zverjad / psi so gonili zverjad divjad; sledovi zverjadi divjih živali ♪
13.      zverozóbec  -bca m (ọ̑) pal. izumrli plazilec, iz katerega so se posredno razvili sesalci: pojavitev zverozobcev v karbonu ♪
14.      zvérski  -a -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na zveri: zverski gon; zversko zobovje / zversko prebivališče 2. ekspr. zelo surov, okruten: zverski človek / zversko dejanje / zverska krutost, surovost zelo velika ♪
15.      zvérstvo  -a s (ẹ̑) zverinstvo: v ofenzivi so okupatorji delali zverstva; soditi komu za zverstva / od kod se je v njem vzelo tako zverstvo zverinskost ♪
16.      žvérca  -e ž (ẹ̑) 1. ekspr. zelo živahen, nemiren človek, zlasti otrok: ta žverca je le težko pri miru; bil je majhen in suh, prava žverca / kot psovka kdo te bo poslušal, žverca sitna 2. nar. gorenjsko gošča, ostanki v pipi: postrgati žverco iz pipe / tobakova žverca ♪
17.      brezvérec  -rca m (ẹ̑) brezveren človek: bil je brezverec ♪
18.      brezvéren  -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ki je brez vere, veroizpovedi: brezveren človek ♪
19.      brezvérje  -a s (ẹ̑) redko stanje brez vere, veroizpovedi ♪
20.      brezvérka  -e ž (ẹ̑) brezverna ženska: je brezverka ♪
21.      brezvérnost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost brezvernega človeka: brezvernost se širi med izobraženci ♪
22.      brezvérski  -a -o prid. (ẹ̑) ki je brez vere, veroizpovedi: brezverski ljudje / brezverski nazori ♪
23.      brezvérstvo  -a s (ẹ̑) stanje brez vere, veroizpovedi: širjenje brezverstva / priznati svoje brezverstvo ♪
24.      pozveríniti  -im dov. (í ȋ) ekspr. narediti, povzročiti, da kdo dobi lastnosti, značilnosti zveri: maščevalnost je ljudi pozverinila; v vojni se človek pozverini pozverínjen -a -o: pozverinjeni ljudje ♪
25.      àli  in ali vez. (ȁ) 1. v ločnem priredju za vezanje stavkov ali stavčnih členov a) ki se vsebinsko izključujejo: vaščani so se poskrili po kleteh ali pobegnili v gozd; ranjena zver pobegne v goščavo, da tam ozdravi ali pogine; jaz ali ti, eden mora odnehati; recite da ali ne / ali ne more ali noče, uči se ne; bodisi star ali mlad, vsak se boji umreti; včasih okrepljen ali ubogaj ali boš pa tepen v nasprotnem primeru b) ki kažejo na možnost izbire: naročiti se na vso zbirko ali na posamezne knjige; naj pride v šolo ali oče ali mati ali kdo drug; pisar. nastop službe takoj ali po dogovoru / srbski ali hrvatski jezik; marec ali sušec; nekdaj, v naslovih knjig Veseli dan ali Matiček se ženi // za popravek ali dopolnitev prej povedanega: upanja je zelo malo ali pa nič; vrne se čez dve uri ali še prej; za vasjo je ribnik ali, bolje rečeno, mlaka; poslušaj, ti Janez, ali kako ti je že ime! ∙ pog. leto dni ali kaj je od tega približno; ekspr. prej ali slej bomo tudi z njim obračunali nekoč gotovo; ekspr. čemu opomini, saj jih tako ali tako ne posluša sploh ne; ekspr. rada ali nerada, vrnila se bo tudi proti svoji volji; ekspr. naj bo tako ali drugače, jaz ostanem kakorkoli 2. raba peša, v protivnem priredju za izražanje a) nasprotja s prej povedanim; pa, a, toda: bil je velik čudak, ali otroci se ga niso bali; stopil je za njo, ali ker se ni ozrla, se je obrnil; ekspr. denar ima, ali kaj (mu pomaga), ko pa ne ve, kam z njim / včasih okrepljen odpustil je, ali krivice vendar ni mogel pozabiti b) nepričakovane posledice: konjički so majhni, ali neverjetno žilavi 3. v vprašalnih odvisnih stavkih za uvajanje vprašanja: še enkrat te vprašam, ali boš šel / kaj pravite, ali bi šli ali pa bi še malo posedeli // za izražanje domneve, negotovosti: ne vem, ali je še živ; ali tekma sploh bo, še ni prav nič gotovo 4. ekspr., v prislovni rabi za izražanje zahteve po odločitvi za eno od dveh možnosti: moraš se odločiti: ali — ali ♪

1 26 51 76 101 126