Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

zven (34-58)

34.      ízvendržáven  -vna -o [vǝn in ven] prid. (ȋ-á) eksteritorialen: izvendržavna cona ♪
35.      ízvenekonómski  -a -o [vǝn in ven] prid. (ȋ-ọ̑) publ. negospodarski, neekonomski: izvenekonomski razlogi ♪
36.      ízvenevrópski  -a -o [vǝn in ven] prid. (ȋ-ọ̑) publ. ki ni v Evropi, neevropski: izvenevropske dežele / izvenevropska trgovina ♪
37.      ízvenkŕmen  -mna -o [vǝn in ven] prid. (ȋ-ȓ) navt., v zvezi izvenkrmni motor motor s propelerjem za pritrditev na zunanjo stran zadnjega dela čolna: proizvodnja izvenkrmnih motorjev ♪
38.      ízvenmáterničen  -čna -o [vǝn in ven] prid. (ȋ-ȃ) med., vet., v zvezi izvenmaternična nosečnost nosečnost, pri kateri se plod ne razvija v maternici: operacija zaradi izvenmaternične nosečnosti ♪
39.      ízvenparlamentáren  -rna -o [vǝn in ven] prid. (ȋ-ȃ) ki ni v parlamentu, v okviru parlamenta: izvenparlamentarna akcija, skupina / parlamentarne in izvenparlamentarne oblike boja ♪
40.      ízvenplánski  -a -o [vǝn in ven] prid. (ȋ-ȃ) publ. ki ni v planu, neplaniran: izvenplanska proizvodnja ♪
41.      ízvenpráven  -vna -o [vǝn in ven] prid. (ȋ-ā) publ. nepraven: izvenpravne kriminalne vede ♪
42.      ízvenproračúnski  -a -o [vǝn in ven] prid. (ȋ-ȗ) publ. ki ni določen, predviden v proračunu: izvenproračunski izdatki / izvenproračunska bilanca ♪
43.      ízvenprostóren  -rna -o [vǝn in ven] prid. (ȋ-ọ̑) publ. prostorsko neopredeljen, neodvisen od prostora: umetnost pojmuje kot družbeno nepogojen, izvenčasoven in izvenprostoren pojav ♪
44.      ízvenrazréden  -dna -o [vǝn in ven] prid. (ȋ-ẹ̑) 1. ki ni v (šolskem) razredu, v okviru razreda: izvenrazredni pouk / izvenrazredno delo 2. publ. nadrazreden, nerazreden: izvenrazredni interesi; izvenrazredna ideologija / narodnost je izvenrazredna kategorija ♪
45.      ízvensezónski  -a -o [vǝn in ven] prid. (ȋ-ọ̑) ki ni v sezoni: izvensezonski čas; izvensezonski meseci / izvensezonske cene; izvensezonska podoba letovišč ♦ trg. izvensezonski modeli modeli, ki niso za letni čas, v katerem se prodajajo ♪
46.      ízvensóden  -dna -o [vǝn in ven] prid. (ȋ-ọ̑) jur. ki se opravi brez posredovanja sodišča: izvensodna poravnava; izvensodno urejanje sporov / izvensodno priznanje priznanje, ki ni podano pred sodnikom, pred katerim teče pravda ♪
47.      ízvenšólski  -a -o [vǝn in ven] prid. (ȋ-ọ̑) ki ni v šoli, v okviru šole: izvenšolska vzgoja mladine; v kraju se pozna prizadevno izvenšolsko delo učiteljev; izvenšolsko izobraževanje / publ. knjiga za šolsko in izvenšolsko rabo nešolsko // ki ni v okviru rednega šolskega pouka, dela: izvenšolsko udejstvovanje mladine na šoli / vedenje učencev v izvenšolskem času prostem času ♪
48.      ízvenumétniški  -a -o [vǝn in ven] prid. (ȋ-ẹ̑) publ. ki ne spada v umetnost, neumetniški: izvenumetniška stališča / poseganje izvenumetniškega foruma v umetnostna vprašanja ♪
49.      ízvenuráden  -dna -o [vǝn in ven] prid. (ȋ-ȃ) ki ni v uradu, v okviru službe: izvenuradno delo ♪
50.      ízvenzakónski  -a -o [vǝn in ven] prid. (ȋ-ọ̄) knjiž. ki ni v zakonu, v okviru zakona, nezakonski: izvenzakonski spolni odnosi; izvenzakonska skupnost moškega in ženske / publ. izvenzakonski otrok ♪
51.      ízvenzêmeljski  tudi ízvenzémeljski -a -o [vǝn-mǝl in ven-mǝl] prid. (ȋ-ē; ȋ-ẹ̑) publ. ki ni na zemlji: zgodba poteka na izvenzemeljski opazovalnici / možnosti izvenzemeljskega življenja ♪
52.      izzvenéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. prenehati zveneti: gosli, strune so izzvenele / izzvenel je zadnji akord; pren., knjiž. izzvenel je njegov pozdrav 2. knjiž., s prislovnim določilom končati se s čim: romanca izzveni v mirnih zvokih; skladba je izzvenela v prijeten finale / prireditev je izzvenela v prijateljskem razpoloženju // z oslabljenim pomenom izraža stanje, lastnost, kot nakazuje določilo: večina pesmi iz te zbirke izzveni v resignacijo; igra glavnega junaka ni izzvenela dovolj prepričljivo; njegove besede so izzvenele kot poklon ∙ publ. predlogi so izzveneli v prazno niso imeli zaželenega uspeha ♪
53.      izzvenévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od izzvenevati: izzvenevanje strun / izzvenevanje akordov ♪
54.      izzvenévati  -am nedov. (ẹ́) 1. približevati se koncu zvenenja: zadnji akordi izzvenevajo / v daljavi izzveneva zvonjenje; pren., knjiž. ekspresionizem je počasi izzveneval 2. knjiž., s prislovnim določilom končevati se s čim: skladba izzveneva v mirnih zvokih / publ. diskusija izzveneva v zahtevo, da je treba izrečene sklepe čimprej realizirati // z oslabljenim pomenom izraža stanje, lastnost, kot nakazuje določilo: pesnikov klic javnosti je izzveneval brez odmeva; roman izzveneva avtobiografsko; njegove besede izzvenevajo kot grožnja ♪
55.      navzvèn  [vǝn] prisl. (ǝ̏) izraža gibanje ali usmerjenost na zunanjo stran, ant. navznoter: obračati dlani navzven in navznoter; vrata se odpirajo navzven; navzven štrleči podočnjaki / kožuh z dlako navzven; zaprtost trga navzven / navzven sočutja ne pokaže // knjiž. izraža usmerjenost v zunanji svet: navzven obrnjen pogled; navzven usmerjene narave ♪
56.      nazvèn  [vǝn] prisl. (ǝ̏) knjiž. navzven: telo se boči nazven ♪
57.      nèzvenèč  -éča -e prid. (ȅ-ȅ ȅ-ẹ́) ki ni zveneč: imeti hripav, nezveneč glas ♦ lingv. zveneči in nezveneči soglasniki nèzvenéče prisl.: nezveneče izgovarjati ♪
58.      nèzvenljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki ne zvene, ne ovene: cvet te rastline je nezvenljiv // knjiž. trajen, neminljiv: nezvenljiva slava ♪

   1 9 34 59 84 109 134 159 184 209