Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

zve (76-100)


  1.      zvézdništvo  -a s (ẹ̑) dejstvo, da je kdo zvezdnik: stremeti po zvezdništvu / zvezdništvo v športu; prvaštvo in zvezdništvo ♪
  2.      zvezdoglèd  -éda m (ȅ ẹ́) knjiž. 1. astrolog: ravnati se po nasvetu zvezdogleda; pratikarji in zvezdogledi 2. astronom: opazovalnica srednjeveških zvezdogledov ◊ zool. zvezdogled majhna sladkovodna riba z vitkim, proti repni plavuti zelo zoženim telesom in z brki v ustnem kotu, Gobio uranoscopus; morski zvezdogledi manjše morske ribe z oglato glavo in na teme pomaknjenimi očmi, Uranoscopidae ♪
  3.      zvezdoslóvec  -vca m (ọ̑) astronom: najnovejše ugotovitve zvezdoslovcev ♪
  4.      zvezdoslóven  -vna -o prid. (ọ̑) astronomski: zvezdoslovna opazovanja / zvezdoslovna literatura ♪
  5.      zvezdoslóvje  -a s (ọ̑) astronomija: dognanja zvezdoslovja ♪
  6.      zvezdoslóvka  -e ž (ọ̑) astronomka ♪
  7.      zvezdoznánec  -nca m (ȃ) knjiž. 1. astronom: proučevanja zvezdoznancev 2. astrolog: napovedi zvezdoznancev ♪
  8.      zvezdoznánka  -e ž (ȃ) ženska oblika od zvezdoznanec ♪
  9.      zvezdoznánski  -a -o prid. (ȃ) knjiž. astronomski: zvezdoznanske meritve ♪
  10.      zvezdoznánstvo  -a s (ȃ) knjiž. astronomija: ukvarjati se z zvezdoznanstvom ♪
  11.      zvézek  -zka m (ẹ̑) 1. skupek trdno sešitih, spetih nepotiskanih listov v platnicah iz papirja ali kartona: zvezek ima štirideset listov; iztrgati list iz zvezka; pisati v zvezek; debel, tanek, velik zvezek / črtani ki ima črte, karirasti zvezek ki ima pravokotno se križajoče črte / fizikalni, matematični zvezek; notni zvezek ∙ žarg., šol. učitelj je popravil zvezke izdelke v njih ♦ šol. delovni zvezek knjiga, večji zvezek z nalogami, vprašanji in praznim prostorom za vpisovanje rešitev, odgovorov 2. vsak od posameznih delov knjige, tiskanega dela: roman izhaja v zvezkih; pet zvezkov slovarja; končal je drugi zvezek spominov / pri navajanju vira Zbrano delo, 2. zvezek [zv.] / knjižna zbirka ima petdeset zvezkov knjig 3. star. sveženj: zvezek listin, pisem ♪
  12.      zvézen  -zna -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na zvezo, federacijo: zvezna ureditev / zvezna država / zvezni davki; zvezni organi; zvezni zakon; zvezna skupščina, vlada / zvezni sekretar za zunanjo trgovino; Zvezni izvršni svet / v nekaterih državah zvezni kancler 2. ki kaj veže, povezuje: zvezni rovi; zvezna cesta Ljubljana—Celje // vézen: zvezni deli cevi / bil je zvezni člen med organizacijama 3. ki je, poteka brez presledkov, prekinitev: zvezno opazovanje, premikanje / zvezna črta, vrsta / stene in strop v rudniku morajo biti zvezni ◊ fiz. zvezni spekter spekter, v katerem so sestavine s širokega frekvenčnega območja; mat. zvezna funkcija funkcija, katere graf je nepretrgan; šport. prva zvezna liga liga, ki združuje najboljša tekmovalna moštva iz vse države; zvezni kapetan, trener zvézno prisl.: razvoj poteka zvezno ♪
  13.      zvéznica  -e ž (ẹ̑) knjiž. črta, krivulja, ki veže dve točki: narisati zveznico med točkama / glavne prometne zveznice povezave ♪
  14.      zvéznik  -a m (ẹ̑) knjiž. vezist: minerji in zvezniki so odšli naprej ♪
  15.      zvézniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) narediti, povzročiti, da se kaj nepravilno, neurejeno nagne: sneg je zveznil streho; stara hiša se je zveznila zvéznjen -a -o: zveznjena streha ∙ redko zveznjena deska zvežena ♪
  16.      zvéznost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost zveznega: zveznost črte / trdnost in zveznost rudniških sten in stropov / zveznost funkcije ♪
  17.      zvezováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. z nameščanjem vrvi, traku, verige okrog česa delati, da to je, ostane skupaj: zvezovati ujetnikom roke in noge; zvezovati z jermeni // z nameščanjem vrvi, verige okrog telesa, dela telesa koga delati, da se ne more gibati, premikati: moral je gledati, kako so zvezovali sina 2. s prepletanjem in zategnitvijo delati, da nastane iz dveh ali več kosov, stvari celota: zvezovati konce niti ♪
  18.      zvéžček  -čka m (ẹ̑) manjšalnica od zvezek: zapisati ime v zvežček; droben, majhen zvežček / zvežček pesmi ♪
  19.      zvéžčič  -a m (ẹ̑) manjšalnica od zvezek: naslove si zapisuje v poseben zvežčič; droben zvežčič / zvežčič pesmi ♪
  20.      zvéženj  -žnja m (ẹ́) star. sveženj: zveženj listov, papirjev / zveženj bankovcev / zveženj ključev šop; oprtal si je zveženj šibja butaro ♪
  21.      zvéžiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. narediti, povzročiti, da je kaj vegasto, krivo: dež in veter sta zvežila deske; tla so se zvežila 2. narediti, povzročiti, da se kaj nepravilno, neurejeno nagne: vetrovi so zvežili kozolec; ograja se je od starosti zvežila / ekspr.: zvežiti ustnice; obraz se mu je zvežil zvéžen -a -o: zvežen plot; zvežena bajta; stara, zvežena vrata ♪
  22.      žvéček  -čka m (ẹ̑) z žvečenjem zmehčan kos česa: izpljunil je tobačni žveček; žveček žvečilnega gumija ♪
  23.      žvéčen  -čna -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na žvečenje: žvečna sposobnost / redko žvečni tobak tobak za žvečenje ♦ anat. žvečne mišice žvečilne mišice ♪
  24.      žvéčenje  -a s (ẹ́) glagolnik od žvečiti: med žvečenjem se hrana premeša s slino; dolgotrajno, temeljito žvečenje; žvečenje krhljev / tobak za žvečenje ♪
  25.      žvečílec  -lca [lc in u̯c] m (ȋ) redko kdor žveči: žvečilci žvečilnega gumija / žvečilec tobaka ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA