Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

zve (4.505-4.529)


  1.      tísočglàv  in tísočgláv -áva -o prid. (ȋ-ȁ ȋ-á; ȋ-ȃ) ekspr., navadno v zvezi s čreda, množica zelo številen, velik: tisočglave črede goveda; tisočglava množica ♪
  2.      tísočók  -a -o prid. (ȋ-ọ̑ ȋ-ọ̄) knjiž. ki ima tisoč oči: tisočoka glava / tisočoka zvezdnata noč ♪
  3.      tiščáti  -ím nedov. (á í) 1. s silo delovati na kaj, da ostane v določenem položaju: moker sneg je tiščal veje k tlom; tiščal ga je k steni, ob steno; tiščati koga proč od sebe // na tak način preprečevati prehod skozi kako odprtino: tiščati pokrovko, da ne bi uhajala para; tiščati vrata / tiščati si nos, ušesa 2. delati, da je kaj tesno na čem, ob čem: tiščati lice k šipi, na šipo; tiščati si robec na usta / tiščati glavo med ramena // objemajoč imeti tesno ob čem: tiščal jo je k sebi; tiščati otroka na prsi; tiščala sta se drug k drugemu 3. trdno držeč, oprijemajoč z roko, rokami delati, da na kaj deluje sila: tiščati koga za vrat // trdno držeč imeti kje: v roki je tiščal denar; tiščati pipo med zobmi, v ustih 4. s silo ohranjati v določenem položaju, na določenem mestu: levico je tiščal na prsih; tiščati roke v žepu / tiščati usta, veke, zobe skupaj / tiščati pest 5. s pritiskanjem povzročati komu bolečino, neugodje: čevlji me tiščijo; sedlo je konja tiščalo / očala ga tiščijo za ušesi; obveza tišči je pretesno ovita / taka hrana jo tišči v želodcu; nekaj me tišči v glavi; brezoseb. v grlu, prsih, želodcu ga tišči 6. ekspr., navadno s prislovnim določilom prizadevati si kljub oviram, odporu iti, priti kam: ljudje so tiščali k izhodu, proti vratom, v cerkev / živina tišči v deteljo; ne tíšči v hribe v takem vremenu; otrok tišči ven / hči tišči z doma; mladi tiščijo iz vasi v mesta / nikar tako ne tišči v njihovo družbo // prizadevati si doseči, uresničiti določeno stvar, ki bo po mnenju govorečega povzročila, da bo osebek deležen tega, kar izraža dopolnilo: fant tišči v nesrečo, nevarnost / tiščati v vojno 7. ekspr., s predlogom vsiljivo približevati se komu: sédi tam in ne tíšči k nama; množica je tiščala za njim / ovce so tiščale za pastirjem // v zvezi z za zelo, vsiljivo si prizadevati pridobiti ljubezensko naklonjenost koga: dekleti tiščita za moškimi; že dolgo tišči za njo // v zvezi z v vztrajno, vsiljivo spraševati, prositi, prigovarjati: neprestano je tiščal vanjo, kaj ji je; tiščali so vanj, naj jim pove / tiščati v koga z vprašanji 8. ekspr. pojavljati se kje v veliki količini: kri ji tišči v glavo / skozi okna in vrata je tiščala sopara, vročina 9. ekspr. delati, da je kdo v zelo neprijetnem, težavnem položaju: davki so tiščali ljudstvo; dvomi, skrbi jih tiščijo / tišči ga vprašanje, kako naj stvar prav reši ● ekspr. denar ga tišči ima ga preveč, pa ne ve, kako bi ga porabil; mleko tišči kravo zaradi (pre)velike količine, nabrane v vimenu, ji povzroča neugodje; ekspr. tiščati denar hraniti ga, biti skop; pog. obljubil mu je, v žepu pa je tiščal figo obljube ni nameraval izpolniti; ekspr. kar naprej tišči glavo v knjige veliko bere, študira; ekspr. tiščati glavo v pesek (kot noj) ne hoteti videti neprijetne resnice, sprijazniti se z njo; ekspr. tiščati glave skupaj si šepetati; se družiti, biti skupaj; ekspr. žalost mu je tiščala grlo bil je zelo žalosten, prizadet; ekspr. v vsako reč tišči svoj nos se vmešava; ekspr. dozdaj so (si) tiščali oči in ušesa pred resnico niso hoteli spoznati resnice; star. tiščati pene imeti pene na ustih, zlasti ob bolezni; tiščati pesti za koga želeti komu, da bi se mu kaj uresničilo, posrečilo; ekspr. obljuba ga tišči za vrat mu povzroča težave, neprijetnosti, ker je ne more, noče uresničiti, čeprav bi jo moral; ekspr. tiščala je svojo, zato je odnehal vztrajala je pri tem, kar je rekla; ekspr. besede so mu tiščale na jezik, a je molčal rad bi govoril; ekspr. vedno tišči v ospredje hoče biti prvi, upoštevan; evfem. tišči ga nastran opraviti mora veliko, malo potrebo; ekspr. vedno tiščijo skupaj so skupaj, si prizadevajo biti čimveč skupaj tiščáti se 1. biti tesno ob kom, čem: otroci so se tiščali matere; tiščati se peči 2. ekspr. biti prostorsko tesno ob čem: naša hiša se tišči njihove / hiše se tiščijo druga druge, skupaj // biti, nahajati se tesno skupaj sploh: na polici se tiščijo knjige / steza se je tiščala gorskih sten ● ekspr. ob praznikih so se tiščali doma so bili; ekspr. zeblo ga je, pa se je tiščal skupaj bil je skrčen, sključen tiščáje: deček je zbežal, tiščaje v rokah ukradeni denar tiščèč -éča -e: tiščeč vrata, je klical na pomoč; tiščeč si ušesa, je odšla ♪
  4.      títovka  -e ž (ȋ) med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 podolgovata partizanska kapa brez ščitka, imenovana po Titu: na glavi je imel titovko / titovka s peterokrako zvezdo ♪
  5.      tjà  prisl. (ȁ) 1. izraža viden, od govorečega razmeroma oddaljen kraj, prostor kot cilj premikanja, dejanja, na katerega se usmerja pozornost koga: poglejte, tja bomo šli; tu ni prostora, tja položi / kam naj sede? Tja na klop; tja gor splezaj / teci do tja in nazaj 2. izraža iz položaja znan kraj, prostor kot cilj premikanja, dejanja, na katerem se govoreči ne nahaja: ne hodi tja, tam je nevarno; kako si prišel tja / plašč spravi tja, kjer je bil prej; na počitnice bomo šli tja kot lani / ekspr. naši ljudje so odhajali tja v Ameriko 3. izraža iz sobesedila znan kraj, prostor kot cilj premikanja, dejanja, na katerem se govoreči ne nahaja: kraj je turistično zanimiv, zato hodi tja veliko ljudi; hišo so zgradili že lani, vendar se tja še niso vselili / v knjigi so tudi take fotografije, ki ne spadajo tja; šola ima stroga merila, zato ga tja niso sprejeli 4. izraža smer premikanja, dejanja stran od govorečega: veter nosi dim tja; tja se obrni, poglej / letalo je poletelo tja proti hribom; nevihta je odhrumela tja čez; ne vem, kam gre, tja dol se je odpeljal / voda se je razlila tja po dolini; ravnina sega daleč tja na sever // izraža mejo dogajanja, nahajanja, ki je stran od govorečega ali izhodišča: ledenik je v tem času napredoval tja do doline; vpliv morja sega tja do Alp; gozd se razprostira tja do obzorja; razgled je tu lep, vidi se tja do morja / naši ljudje so hodili peš tja do Španije 5. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža približnost določitve meje trajanja: izjavil je, da bo tekmoval tja do tridesetega leta / vrnil se bo tja na pomlad // poudarja visoko mejo trajanja: ni mogel zaspati tja do jutra; pouk traja tja do dveh in otroci so utrujeni; pogovarjali smo se ves dan, tja pozno v noč 6. v zvezi s sem izraža, da se kaj premika od izhodišča do določene točke, kraja in nazaj: majati kol sem in tja; nihati sem in tja / ladja vozi tja in nazaj // izraža, da se kaj premika v različne smeri: pogledoval je zdaj sem, zdaj tja / tekali so sem in tja semintja 7. ekspr., v zvezi sem — tja izraža pozornost, skrb za koga: vsi so se vrteli okrog nje: gospodična sem, gospodična tja; kar naprej si je prizadevala: mož sem, mož tja 8. ekspr., v zvezi tja in tja, tja pa tja izraža cilj premikanja, dejanja, ki je znan, a se noče, ne more imenovati: brigada gre ob tej uri tja in tja ● ekspr. beseda sem, beseda tja, in prišlo je do pretepa zaradi prerekanja je prišlo do pretepa; ekspr. jeza sem, jeza tja, to bi ji moral povedati čeprav se bo morda jezila; sem in tja, sem pa tja se zgodi kaj zanimivega semintja, sempatja; živeti tja v (en) dan tjav(en)dan; ekspr. govoriti tja v tri dni brez smisla, neumnosti; ekspr. tavati, živeti tja v tri dni brez cilja, smisla; sam.: ekspr. po dolgem sem tja je končno umaknil pritožbo po dolgem omahovanju, pomišljanju; prim. semintja, sempatja, semtertja, tjavdan, tjavendan ♪
  6.      tkanína  -e ž (í) 1. tekstilni izdelek, narejen s tkanjem: izdelovati tkanine; bombažna, lanena, svilena, volnena, žametna, tkanina; debela, fina, groba, lahka, mehka, trpežna tkanina; enobarvna, vzorčasta tkanina; gosta, redka, tanka tkanina; mrežasta tkanina zelo redka; sintetične tkanine; tkanine za hlače, ženske obleke; tkanina z vtkanimi zlatimi nitmi; barvanje, kemično čiščenje, impregniranje, škrobljenje tkanin; lice tkanine; pren., knjiž. nebesna tkanina zvezd; pisana tkanina življenja ♦ teh. oplemenititi tkanino; surove tkanine; tekst. polstiti tkanino; melirana tkanina; pohištvene tkanine; steklena tkanina stkana iz steklenih vlaken; potiskane tkanine; tkanina v atlasovi, keprovi, platneni vezavi 2. kar je narejeno s križanjem, prepletanjem česa upogljivega: žična tkanina ♪
  7.      tlà  tál [tau̯ in tal] s mn., mest. tléh, or. tlémi tudi tlí (ȁ á) 1. površina, po kateri se hodi, na kateri kaj stoji: tla se majejo, tresejo; tla so se pod težkim bremenom udrla; plavalec je začutil tla pod nogami dno; krilo ji sega do tal; žoga se je odbila od tal; pest ga je tiščala k tlom; pasti, sesti na tla; vreči kaj ob tla; s peto udariti ob tla; gledati v tla; ležati na tleh; razliti, razsuti kaj po tleh; pri tleh piha; mrzla, spolzka, suha tla / stopiti na mesečeva tla; pren. postaviti sklepanje na trdna tla 2. spodnja površina zaprtega prostora, po kateri se hodi: čistiti, loščiti tla; obložiti tla s keramičnimi ploščicami; zavesa sega od stropa do tal; čevlje je pustil v veži na tleh / umazana tla vagona / betonska, kamnita, parketna tla 3. zemeljska površina kot podlaga, po kateri se hodi, na kateri kaj stoji: konj je s kopitom kopal tla; sneg je pokril tla; veje segajo do tal; letalo se je dvignilo s tal; padel je z vrha strehe na tla 4. trdna plast pod zemeljsko površino: voda izpodkopava tla; iz tal molijo skale; rečna struga se vse globlje zajeda v tla; sledovi potresa so vidni v tleh; naplavinska, ognjeniška tla // vrhnji del te plasti, ki omogoča uspevanje rastlin: tla brez gnojenja se kmalu izčrpajo; obdelati, prekopati tla; osiromašiti tla s sekanjem gozdov; mlado rastlinje poganja iz tal; prepustna, prhka, zbita tla; sestava, vrste tal / apnena, lapornata, peščena tla; gozdna tla; nerodovitna, rodovitna tla; to cvetje dobro uspeva v vrtnih tleh; pren. take razmere so bile plodna tla za razcvet umetnosti 5. navadno s prilastkom del zemeljske površine z določenimi značilnostmi: kraška, močvirna, puščavska tla; ravninska tla; oblikovanost tal / ekspr.: zapustiti domača tla domovino; življenje na tujih tleh v tujini / publ., z oslabljenim pomenom: napredno gibanje se je širilo zlasti na univerzitetnih tleh na univerzi; predsednik je pozdravil goste na tleh Jugoslavije v Jugoslaviji 6. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi do tal popolnoma, čisto: do tal porušiti; hiša je zgorela do tal; do tal razrvani temelji družbe / do tal se priklanjati zelo 7. ekspr., v povedni rabi, v zvezi na tleh izraža zelo nizko stopnjo: disciplina je na tleh; vse naše delovanje je bilo takrat še na tleh / država je gospodarsko na tleh ● ekspr. tla mu gorijo pod nogami je v veliki stiski, nevarnosti; beži, kot da bi mu tla gorela pod nogami zelo hitro, kolikor more; ekspr. tla se mu majejo pod nogami ima ogrožen (družbeni) položaj; ni več prepričan o pravilnosti svojega ravnanja; ekspr. tla so se mu udrla pod nogami, ko je to slišal počutil se je zelo ogroženega, nemočnega; ekspr. tla mu tukaj postajajo vroča tukaj postaja zanj nevarno; njegov položaj postaja ogrožen; ekspr. izgubiti tla pod nogami ne biti več prepričan o pravilnosti svojega ravnanja; imeti ogrožen (družbeni) položaj; ekspr. denar moram dobiti, čeprav ga iz tal izkopljem ne glede na izbiro sredstev, na vsak način; pojavil se je pred nami, kot bi pognal iz tal nenadoma, nepričakovano; od vrha do tal ekspr. biti nov od vrha do tal biti oblečen v sama nova oblačila; ekspr. bil je gospod od vrha do tal popoln; ekspr. ni še prišel dosti od tal ni še dosti zrastel; pog. bilo je čisto, da bi lahko jedel s tal zelo čisto; ekspr. spraviti koga na tla preprečiti mu odpor, samostojno delovanje; ekspr. izginil je, kot da bi se v tla pogreznil, udrl nenadoma, nepričakovano; ekspr. sunil sem ga, in že je bil na tleh je padel na tla; ekspr. misliš, da denar po tleh pobiram da ga na lahek način zaslužim; star. stanovati pri tleh v pritličju; ekspr. bombni napad je izravnal mesto s tlemi popolnoma ga je porušil; ekspr. te besede so ga spet postavile na realna tla so povzročile, da se je spet zavedel resničnosti, mogočega, dovoljenega; bibl. seme je padlo na rodovitna tla nauk, nasvet je imel zaželen uspeh; ekspr. čuti trdna tla pod nogami prepričan je, da je na varnem ◊ agr. humozna tla ki vsebujejo veliko humusa; lahka z več peska in organskih snovi in manj glinenih primesi, težka tla z več glinenimi primesmi in manj peska in organskih snovi; grad. nosilna tla ♪
  8.      tléti  tlím nedov., tlì (ẹ́ í) 1. goreti počasi in brez plamena: drva v peči so tlela; žerjavica tli pod pepelom; brezoseb. danes noče goreti, samo tli 2. ekspr. biti, obstajati v majhni meri, navadno prikrito, skrito: med njima je tlela ljubezen / v njej je še tlelo upanje; ta želja že dolgo tli v njegovem srcu / iskra upora spet tli // kazati se v majhni meri: v očeh ji tli veselje / na nebu tli tisoč zvezd medlo sveti; nastopil je mrak, le na obzorju je še tlel ozek trak svetlobe bil viden ● ekspr. v njem je še tlelo življenje še je bil živ; preg. stara ljubezen ne zarjavi (če ne gori, pa tli) tlèč -éča -e: tleč stenj; razpihati tlečo žerjavico; tleče sovraštvo ♪
  9.      tobák  -a m (ȃ) 1. enoletna kulturna rastlina z velikimi listi, ki vsebujejo nikotin, ali njeni listi: tobak cvete; sušiti in rezati tobak; obirati tobak; nasadi tobaka / makedonski tobak 2. posušeni listi te rastline, pripravljeni za kajenje, njuhanje, žvečenje: kaditi, njuhati, žvečiti tobak; natlačiti pipo s tobakom; klobasa, ščepec tobaka; kupiti zavojček tobaka; duh po tobaku / ekspr. prepovedali so mu tobak kajenje; prodajalec tobaka tobačnih izdelkov ● zastar. piti tobak kaditi; zastar. sedel je in pokal tobak iz kratke pipe kadil; ekspr. to ni vredno pipe tobaka to je vredno zelo malo, nič ◊ bot. kmečki tobak gojena rastlina z zelenkasto rumenimi cveti, Nicotiana rustica; navadni tobak kulturna rastlina z velikimi listi in rdečimi cveti v latu, Nicotiana tabacum; kem. fermentacija tobaka ♪
  10.      tóčka  -e ž (ọ̑) 1. manjše mesto na površini česa, določeno s svojo funkcijo, lastnostjo: določiti točko, v kateri bo kaj obešeno, podprto; lističi te rastline izhajajo vsi iz ene točke; izhodiščna točka na merilni lestvici; oporne točke pri plezanju; razdalja med skrajnima točkama // majhno, navadno okroglo mesto na površini česa, narejeno s pritiskom, z dotikom česa ostrega: narisati, vtisniti točko; potegniti črto od točke do točke; označiti vzorec s točkami / napaka leče, da upodobi črtico kot točko; sliko je sestavil iz samih barvnih točk 2. geom. osnovni element premic, daljic, ravnin: točka leži na premici; razdalja od točke A do točke B; točka grafa; točka, v kateri se sekata premici; izračunati vrednost funkcije v kaki točki na intervalu; določiti lego točke v ravnini / diametralni točki ki ležita na nasprotnih krajiščih istega premera; prebodna točka v kateri premica seka ravnino ali črto; realna točka katere koordinate so izrazljive z realnimi števili; robna, stična točka; niz točk množica točk na črti 3. manjši del prostora, mesto v prostoru, določeno s svojo funkcijo, lastnostjo: dosegli so točko, od koder se je videlo mesto; s tem orožjem lahko dosežejo vsako točko na zemlji; zazrl se je v točko pred seboj; premikati se proti določeni točki; zemljepisna širina in dolžina točke, na kateri je ladja // navadno s prilastkom kraj, prostor, za katerega je značilno določeno dogajanje, dejstvo: vas je na dobri točki; izhodiščna točka za vzpon na goro; izletniška, razgledna, turistična točka / bombe so vrgli na najbolj občutljive sovražnikove točke na kraje, kjer so mu prizadeli največ škode 4. navadno s prilastkom del potekanja, trajanja kakega pojava, dogajanja, ko to doseže stanje, vrednost, kot ju nakazuje določilo: prišli so do točke, ko se temu vprašanju niso mogli več ogniti; naraščanje reke je doseglo kritično točko / točka vrenja vrelišče // publ., v zvezi mrtva točka stanje, ko kaj ne napreduje, se ne razvija: priti pri delu do mrtve točke; vprašanje razorožitve se ne gane, se ne premakne z mrtve točke; gradnja objektov je na mrtvi točki / žarg., šport. mrtva točka stanje, ki nastopi, če je organizem dalj časa maksimalno obremenjen; kriza 5. navadno s prilastkom dejstvo, ki določa, opredeljuje kak pojav, kako celoto tako, kot nakazuje določilo: bistvene, temeljne točke v strukturi izobraževanja; oporna točka domneve; knjiž. odkriti točke, ob katerih se dogajanje drame lomi // v zvezi stična točka mišljenje, stališče, interes, skupen dvema ali več osebkom: iskati, najti stične točke; to je edina stična točka med njimi; stične točke v nazorih, pojmovanju skupne značilnosti // publ., v zvezi boleča točka pojav, ki povzroča skrb, terja rešitev: razmere v zdravstvu so naša boleča točka; pogostni izostanki so glavna boleča točka v kolektivu 6. vsak od vsebinsko zaključenih delov a) kakega besedila, označen navadno s številko: točka 3 potrebuje razlago; išči pod točko c / sestaviti resolucijo po točkah; dopolnilo k točki 2 zakona b) dnevnega reda sestanka, zborovanja: določili so točke, o katerih bodo razpravljali na zboru; prva točka dnevnega reda / preiti k točki razno k zadnji točki dnevnega reda, pri kateri se obravnavajo manj pomembna vprašanja; publ. to vprašanje gre pod točko 2 naj se obravnava pri drugi točki c) sporeda kake prireditve: napovedati točke na prireditvi; akrobati so naštudirali novo točko; pevska, plesna, solistična točka 7. s številko izražena enota za merjenje, vrednotenje dosežkov na kakem področju: tekmec je dobil točko več; boriti se za točke; ocenjevati s točkami; na natečaju je dosegel devetdeset od stotih mogočih točk; za pozitivno oceno se zahteva določeno število točk / pri tej igri štejeta dama in kralj dvajset točk // s številko izražena enota za vrednotenje del in nalog v kaki delovni organizaciji: posebne naloge se vrednotijo z dodatnim številom točk / pog. zvišati točko povečati vrednost točke 8. zlasti v vojnem času enota na (živilski) nakaznici: odrezati od nakaznice pet točk / kupovati blago, živila na točke z (živilskimi) nakaznicami ● publ. šahista sta si razdelila točko partija se je končala z remijem; publ. sodnik je pokazal na belo točko prisodil enajstmetrovko, sedemmetrovko; knjiž. Arhimedova točka izhodišče, opora; publ. iskati mehke točke družbe, obrambe iskati njene slabosti, napake; publ. svoje življenje je spet začenjal na ničelni točki na izhodiščni, začetni točki; na hierarhično, socialno najnižji točki; ekspr. to je njegova šibka točka slabost, napaka, ki jo lahko kdo izkoristi ◊ alp. obveščevalna točka kraj, mesto, kjer se lahko prijavijo nesreče v gorah; astr. južna točka na obzornici, ki leži nasproti severišču; bot. vegetacijska točka korenine embrionalne celice, ki omogočajo rast korenine; elektr. nevtralna točka v simetričnem večfaznem sistemu, ki ima potencial nič; fiz. ničelna točka izhodiščna točka na merilni lestvici, kjer je vrednost merjene količine enaka nič; geod. poligonska točka stalna izbrana točka na zemljišču za izmero zemljišča, zakoličitev objekta; triangulacijska točka s triangulacijo določena stalna točka na zemeljskem površju; znamenje, ki označuje tako točko; višinska točka stalna točka na zemeljskem površju z označeno nadmorsko višino; med. bolečinska točka mesto, kjer je bolečina pri določeni bolezni najizrazitejša; psih. absolutna ničelna točka umskega razvoja začetek pojavljanja umskih, duševnih pojavov pri človekovem zarodku; šport. zmagati po točkah premagati nasprotnika samo zaradi večjega števila dobljenih točk; kazenska točka pri nekaterih športih ki se zaradi napake, prekrška odšteje od seštevka točk; tekst. vezna točka mesto, kjer se križata dve niti; voj. ničelna točka na zemeljski površini pod središčem jedrske eksplozije ali nad njim ♪
  11.      točkopís  -a m (ȋ) navadno v zvezi Braillov točkopis pisava za slepe z znaki iz kombinacij točk, ki so vtisnjeni v papir: brati Braillov točkopis ♪
  12.      tóda  in toda vez. (ọ̑) 1. v protivnem priredju za izražanje a) nasprotja s prej povedanim: rekel je, da bo pomagal, toda obljube ni izpolnil; natočila mu je poln kozarec, toda sama ni pila; zunaj ni bilo mrzlo, toda v kleti nas je kljub temu zeblo / elipt. potrebovali bi delavce, toda kaj, ko jih ne dobimo / previden je, toda odločen ∙ šel bi rad, toda.. Nič toda izraža pomislek, pridržek; ekspr. žalostno, toda resnično izraža ugotovitev, da je kaka stvar taka, kakršna je, čeprav je vredna obžalovanja b) nepričakovanega: tipal je po temni veži, toda vrat ni našel; verjeli smo mu, toda on ni bil vreden našega zaupanja / mlad, toda že tako izkušen // za omejevanje: veliko bere, toda samo pustolovske knjige; izvedel je vse, toda prepozno; prodam, toda le pod pogojem, da plačate takoj / to bi lahko izrazil samo umetnik. Toda še ta težko 2. na začetku (od)stavka za opozoritev na prehod k drugi misli: toda pogovarjajmo se rajši o čem drugem; toda to ni vprašanje, s katerim bi se tu ukvarjali / ekspr. toda čast komur čast, govoriti pa zna ♪
  13.      tóg  -a -o prid. (ọ̑ ọ́) 1. ki ob delovanju sile nanj ne spremeni svoje oblike: dela sta povezana s togim drogom; toga prema; krila letala niso popolnoma toga / togi spoj; toga zveza med elementi // ki se nerad, težko upogiba, pregiba: togi lasje; tog papir; togo blago 2. težko, počasneje gibljiv: togi prsti; tog vrat; od dolgega sedenja je postal ves tog; od mraza toge noge / togi gibi; toga drža telesa 3. ki ni sposoben prilagajati se času, razmeram: tog človek; po značaju je zelo tog / togi predpisi; toga politika; togo, neživljenjsko stališče // ki izraža, kaže nesproščenost, (pre)veliko zadržanost: tog nastop; togo vedenje 4. ki glede na izrazna sredstva ne kaže velike pestrosti, izoblikovanosti: togo pisarniško izražanje; dogajanje v filmu je preveč togo / geometrijsko toga razporeditev ◊ avt. toga obesa obesa, ki je v neposredni povezavi z obeso kolesa v paru; fiz. togo telo telo, ki pod vplivom sile ne spremeni svoje oblike; mehanika togih teles; tekst. toga igelnica tógo prisl.: togo se držati česa; togo prikloniti se, sedeti ♪
  14.      tók  -a m, mn. tokóvi in tóki (ọ̑) 1. nepretrgano, v določeni smeri gibajoča se snov, zlasti tekočina, plin: tok teče, se vrtinči; zajel ga je topel zračni tok; prestreči, zaustaviti tok z oviro // nepretrgano, v določeni smeri gibajoči se del vode v reki, jezeru, morju: tok nese, zgrabi čoln; zabresti v tok / spustiti se s čolnom po toku; plavati proti toku, s tokom / blatni tok v jezeru; mešanje mrzlih in toplih oceanskih tokov 2. navadno s prilastkom v strugi tekoča voda: raziskovati podzemne tokove; dolžina, širina (rečnega) toka / reka je plovna samo v enem delu svojega toka; odpadne vode odvajajo neposredno v rečni tok v reko / potok je spremenil tok strugo, smer tečenja 3. nepretrgano gibanje zlasti tekočine, plina v določeni smeri: sredi reke je tok najmočnejši; tok nastane, pojema, se ustavi; enakomeren, počasen, vijugast tok; stalen tok tekočine, zraka; hitrost, smer toka 4. navadno v zvezi električni tok gibanje naelektrenih delcev: električni tok nastane, se prekine; snov, ki ne prevaja električnega toka / električni tok teče po žici; izključiti tok // to gibanje glede na učinek, ki ga povzroča, delo, ki ga opravi: električni tok ga je stresel, ubil; varjenje z električnim tokom / ogrevati prostore z električnim tokom z električno energijo; preskrba, varčevanje z električnim tokom / gospodinjski, industrijski tok električna energija, namenjena za uporabnike v gospodinjstvih, v industriji 5. s prilastkom strnjeno, v določeni smeri premikajoča se skupina ljudi, stvari: policija je skušala zaustaviti tok demonstrantov; tok ljudi na cesti 6. s prilastkom prehajanje ljudi, stvari z enega mesta na drugo na določenem področju: proučevati selitvene, turistične tokove; glavni prometni tokovi / kolonizacijski tok // prehajanje stvari, blaga z enega mesta na drugo v kaki dejavnosti: gospodarski tokovi; uvozni in izvozni tokovi / blagovni tokovi; informacijski tokovi 7. s prilastkom kar obstaja, se dogaja z nepretrganim sledenjem kakih enot, pojavov: zaustaviti tok besed; tok misli, spominov se je pretrgal / obrniti tok dogodkov potek / z oslabljenim pomenom: tok časa; tok dogajanja v pripovedi; slediti toku razprave razpravi; publ. v toku šolanja je zamenjal več učiteljev med šolanjem 8. s prilastkom delovanje, dejavnost na kakem področju, določena s posebnim sistemom idej, sredstev: filozofski, literarni tokovi v 19. stoletju; novi politični tokovi / razvojni tokovi v gledališču; v slikarstvu je prevladal realistični tok realistična smer ● ekspr. predati se toku dopustiti, da postane življenje odvisno od okoliščin; ekspr. plavati proti toku ne misliti, ravnati tako, kakor misli, ravna večina, vodilni ljudje ◊ elektr. anodni tok; enofazni, trifazni tok; enosmerni, izmenični tok; inducirani tok; jakost toka; fiz. energijski tok količina, določena kot energija, ki jo telo odda ali prejme v časovni enoti; svetlobni tok energija, ki jo izseva svetilo v eni sekundi; toplotni tok količina, določena kot toplota, ki preide v časovni enoti skozi dani presek; geogr. dolnji ali spodnji tok reke zadnji del reke blizu izliva; morski tok premikanje površinske morske vode v določeni smeri; Zalivski tok topli morski tok, ki teče iz Mehiškega zaliva čez severni Atlantik mimo Skandinavije proti Severnemu Ledenemu morju; lit. tok zavesti pripovedna tehnika, ki podaja navidezno neurejeno sledenje misli, čustev, asociacij literarne osebe; med. beli tok bel ali rumenkast izcedek iz nožnice; meteor. navzdolnji, navzgornji zračni tok; vzponski tok tok poševno ob pobočju ali frontalnih površinah dvigajočega se zraka ♪
  15.      tólči  tólčem [ou̯] nedov., tólci tólcite in tolcíte; tólkel tólkla (ọ́) 1. slišno, navadno močneje udarjati: delavci tolčejo; tolči po bobnu, vratih; tolkla ga je po hrbtu, ker se mu je zaletelo; od jeze tolči po mizi; tolči s kladivom; žolna tolče s kljunom po deblu; pri plesu je s petami tolkel ob tla; enakomerno, močno, rahlo tolči / veje so jih tolkle po obrazu / dež tolče po šipah; razburkano morje je tolklo ob obalo 2. s slišnim, navadno močnejšim udarjanjem a) delati iz česa majhne, drobne dele: tolči kamenje, poper; tolči v možnarju; tolči grude z motiko / tolči jabolka za mošt b) odstranjevati lupino: tolči lešnike, orehe c) odstranjevati kaj sploh: tolči omet z zidu 3. s slišnim, navadno močnejšim udarjanjem obdelovati: tolči glino; tolči po perilu, razbeljenem železu / tolči maslo mesti; tolči smetano stepati / ekspr. mešalnik tolče tudi sneg dela, meša 4. močno udarjati z namenom povzročiti bolečino: tolči konja; tolči koga s pestjo // pog. tepsti, pretepati: vsak dan ga tolče 5. nav. 3. os., ekspr. močno padajoč udarjati ob podlago: spet dežuje, vmes pa tolče toča; toča tolče po strehi, šipah 6. ekspr. dajati močne, kratke glasove pri delovanju: brzojav tolče; po vinogradih tolčejo klopotci / ura tolče tri bije; brezoseb. v zvoniku tolče polnoč / v motorju nekaj tolče 7. ekspr. iti, hoditi trdo udarjajoč ob podlago: dolgo smo tolkli po kamnitem tlaku / šla sva po bližnjici, da ne bi tolkla trde ceste / pot, ki jo je tolkel dvakrat na dan po kateri je šel, hodil; pog. skupaj jo tolčeta navkreber 8. ekspr. delati sunkovite gibe z delom telesa, navadno zaradi razburjenosti: pes tolče z repom; tolči s krili 9. ekspr. močno biti, utripati: srce glasno, hitro, razburjeno tolče; srce mu tolče kot kladivo / knjiž. kri mu je tolkla v sencih; brezoseb. v glavi mi tolče 10. ekspr. silovito vojaško napadati, zlasti s streljanjem: tolkla sta jih dva bataljona; tolči sovražnika iz zasede // silovito streljati: z brzostrelko tolči po kom; z brega tolči na cesto, proti hiši / pod njimi je tolkel mitraljez / letala so tolkla mesta silovito bombardirala 11. publ., navadno v zvezi s po kritizirati, napadati: če le more, tolče po svojih nasprotnikih / kritika tolče po idejni osnovi dela 12. ekspr. povzročati škodo, težave; prizadevati: kmete tolčejo slabe letine; tolče nas naša neodločnost / davki tolčejo trgovino 13. ekspr. s težavo govoriti kak jezik: madžarščino že malo tolče; slabo, za silo tolče nemščino // govoriti kak jezik sploh: francoščino pa že dobro tolčeš; tekoče smo tolkli po rusko 14. ekspr. živeti, shajati: laže bi tolkli, če bi imel redno delo; nekako že tolčemo / tolči pomanjkanje, revščino živeti v pomanjkanju, revščini; kakšno življenje tolčete tukaj kako živite ● ekspr. vse leto tolčejo krompir jedo; ekspr. ljudje so tolkli lakoto so bili lačni; ekspr. tolči rekord presegati; publ. določilo tolče zakon je v nasprotju z njim; slabš. tolči mimo, v prazno govoreč, razpravljajoč o čem ne zadeti bistva ◊ etn. tolči kozo otroška igra, pri kateri igralci mečejo v stoječ predmet kamne, da bi ga prevrnili; šport. tolči žogo čez mrežo v skoku z močnim udarcem navzdol pošiljati žogo v nasprotnikovo polje tólči se 1. ekspr., v zvezi z na, po z močnim udarjanjem po kakem delu na sebi izražati podkrepitev tega, kar določa sobesedilo: tolkel se je po prsih in se hvalil, kaj je napravil; vse to sem sam zaslužil, se je tolkel po denarnici / nič takega niste naredili, da bi se lahko tolkli po prsih hvalili 2. ekspr. udeleževati se oboroženega spopada, boja; bojevati se: nekaj borcev se še tolče; tolči se za svobodo; tolči se s sovražnikom; junaško se tolči // zelo si prizadevati za kaj: tolči se za prvo mesto; že dolgo se tolčejo, da ne bi odpuščali delavcev 3. ekspr. biti v nasprotju s čim; biti se: njegovo mnenje se je tolklo z mnenji drugih / barve se tolčejo niso skladne 4. ekspr., navadno s prislovnim določilom (s težavo) se preživljati: z večjimi dohodki bi se lažje tolkla / s težavo se tolče skozi življenje ● ekspr. zaradi tega se boste še tolkli po glavi se boste kesali; to boste še obžalovali; ekspr. nič se ne tolci po prsih, je že prepozno ne izražaj obžalovanja tólčen -a -o: poti so nasipali s tolčenim kamenjem; tolčena smetana stepena smetana ♦ um. tolčeni baker izdelek iz bakrene pločevine, v katero so vtolčene reliefne podobe ♪
  16.      tóličko  prisl. (ọ̑) ekspr. toliko: toličko časa pa že imamo, da to popijemo / niti toličko nisem kriv ● ekspr. pri knjigi je toličko da ne zaspal skoraj; star. toličko da je izvedel, od kod prihajata, ju je začel spraševati kakor hitro ♪
  17.      tóliko  prisl. (ọ̑) 1. izraža sorazmernost količine, mere, kot jo določa sobesedilo: število postelj se je povečalo za sedemkrat, za prav toliko število osebja; vsaj za toliko se umakni, da pridem mimo / plačaj toliko, kolikor je vredno // v zvezi toliko in toliko izraža neznano ali namenoma neimenovano količino ali mero: ko bi imel toliko in toliko denarja / potrebujemo toliko in toliko moke, toliko sladkorja, masla, jajc 2. nav. ekspr. izraža veliko količino ali mero: toliko si imata povedati; to srečo zasluži, saj je že toliko pretrpela; pohiti, ne zaostajaj toliko; po toliko letih ga je komaj spoznala; s toliko pomagači so delo hitro opravili; hči nam je povzročila toliko skrbi; toliko je še ljudi, ki stradajo / ni se mu posrečilo, če se je še toliko trudil 3. izraža količino ali mero v nadrednem stavku, ki je v vzročno-posledičnem razmerju s podrednim stavkom: toliko je delal, da je zbolel; toliko ima, da sam ne ve koliko; počakaj vsaj toliko, da končam; toliko nas je, da smo si napoti; nimam toliko časa, da bi jih še čakal / elipt. toliko, da boš vedel 4. navadno s primernikom krepi pomen primernika: ti problemi so toliko resnejši, ker je v državi velika brezposelnost; ta avtomobil sploh ni njegov. Toliko slabše zanj; to velja toliko bolj za vas / kolikor bolj je uspevala v šoli, toliko ljubše je bilo staršem; kolikor več ima, toliko bolj skop je 5. v zvezi s kot, kakor izraža primerjanje: zdaj ne sejejo več toliko ajde kot včasih; ko bi bilo toliko kruha kot besed; ljudje ne berejo več toliko leposlovnih knjig kakor prej 6. v zvezi kolikor toliko izraža nedoločeno, ne preveliko mero ali stopnjo: s honorarjem je kolikor toliko povrnil dolgove; živeli so kolikor toliko dobro; tudi ti si bil kolikor toliko kriv; te stvari so nam kolikor toliko znane 7. v zvezi toliko da izraža težavno uresničitev dejanja: prisluškovala je pri vratih in toliko da se je še pravočasno umaknila; s svojo boleznijo toliko da še živi / toliko da se še spominja; toliko da ga pozdravi // v vezniški rabi za izražanje, da se dejanje v nadrednem stavku zgodi neposredno za dejanjem v odvisnem stavku: toliko da so poželi žito, že se je začelo slabo vreme; toliko da je spregovoril, že so mu zaploskali 8. v nikalnih stavkih, v zvezi toliko da izraža, da je bilo dejanje blizu uresničitve: toliko da ni padel; drvel je in toliko da ni povozil otroka; toliko da se niso stepli zanjo; toliko da ni umrl od žeje 9. v zvezi vsake toliko časa izraža ponavljanje v nedoločenih časovnih presledkih: vsake toliko časa je pogledal na uro; v kleti se vsake toliko časa zamašijo cevi / elipt. vsake toliko je čutila potrebo, da se osamosvoji ● pog. dosegel je toliko kot nič prav nič; pog. toliko za danes izraža zaključek določenega dejanja; preg. toliko mora človek usta odpreti, kolikor si upa požreti; preg. kolikor glav, toliko misli ♪
  18.      tolstorép  in tolstorèp -épa -o [u̯s] prid. (ẹ̑; ȅ ẹ́) agr., v zvezi tolstorepa ovca ovca z veliko tolšče v repu, ki se goji zaradi mesa in volne: gojiti tolstorepe ovce ♪
  19.      tóm  -a m (ọ̑) knjiž. zvezek, knjiga: slovar bo izšel v petih tomih ♪
  20.      Tomáž  -a m (ȃ) ekspr., v zvezi neverni Tomaž kdor (česa) ne verjame: ne bodi tak neverni Tomaž; tudi najbolj neverne Tomaže je prepričal ♪
  21.      Tomážev  -a -o prid. (ȃ) agr., v zvezi Tomaževa žlindra in tomaževa žlindra Thomasov fosfat: gnojiti s Tomaževo žlindro ♪
  22.      tón  -a m (ọ̑) 1. zvok določene višine, trajanja, jakosti in barve: zaigrati, zapeti ton; znižati, zvišati ton; dolg, kratek ton; glasen, tih ton; nizek, visok ton; jakost tona; melodija iz osmih tonov 2. vsaka od barv iste barvne osnove, ki se od drugih loči po kaki lastnosti: ta ton mi je všeč; tapete so v istem tonu kot preproge; na sliki prevladujejo modri toni; svetel, temen ton; topli, veseli, živahni toni / barvni ton // z izrazom količine svetlostna stopnja vsake od barv iste barvne osnove: stena naj bo za kakšen ton temnejša od vrat; ponaredek je za več tonov svetlejši 3. ed., navadno s prilastkom način izražanja, zlasti govorjenja, pisanja: moti me tvoj cinični ton; v prijateljskem tonu napisano pismo; priznavajoč ton kritike 4. knjiž., s prilastkom značilnost, posebnost: modernistični toni pesnikovih zgodnjih stvaritev / ed.: politične razmere dajejo ton kulturniškemu razpravljanju; melanholičnost je osnovni ton njegovega pripovedništva / z oslabljenim pomenom njegove pesmi označujejo toni ironije ● žarg., muz. s pravilnim dihanjem dobimo pri petju lep ton glas; ekspr. obdolžili so ga neobjektivnosti takoj, ko je nekoliko zvišal ton glasneje, odločneje spregovoril; žarg., film., rad. slika in ton zvočni zapis ◊ fiz. ton zvok z eno samo sinusno sestavino določene frekvence; fiz., muz. komorni ton ton, ki služi kot izhodišče za uglaševanje glasbenih instrumentov; lingv. (osnovni) ton odvisen od števila periodičnih tresljajev glasilk; muz. alikvotni toni sozveneči z osnovnim tonom; harmonični delni ton delni ton, katerega višina je celoštevilčni mnogokratnik višine osnovnega tona; osnovni ton najnižji ton osnovnega akorda; ton lestvice, ki ni zvišan ali znižan; prvi, najnižji harmonični delni ton, ki daje tonu višino; vodilni ton; barva tona lastnost tona, odvisna od števila in jakosti alikvotnih tonov; ton a, e ♪
  23.      toníti  tónem nedov. (ȋ ọ́) 1. izginjati pod (vodno) gladino: kamen je hitro tonil 2. ekspr., s prislovnim določilom izginjati, izgubljati se: pot je tonila v mraku; udarci so tonili v hrupu / resnica tone v množici besed 3. ekspr., z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom, v zvezi z v izraža nastopanje stanja osebka, kot ga določa samostalnik: toniti v spanje; toniti v žalost / njegovo ime je tonilo v pozabo ● ekspr. dežela je med vojno tonila v krvi zelo veliko je bilo ubitih, ranjenih; ekspr. sonce tone za goro zahaja; redko geologi ugotavljajo, da mesto polagoma tone se pogreza tonèč -éča -e: toneč v spanje, ni ničesar več slišal; toneča ladja; toneče sonce ♪
  24.      tòp  tôpa -o stil. -ó prid. (ȍ ó) 1. ki slabo reže, seka: top meč, nož; topa kosa, sekira / topo rezilo ∙ topa stran noža rezilu nasprotna stran 2. ki nima (ostre) konice: top svinčnik; topa šivanka; topo pero / riba s topim gobcem; top nos; topa brada 3. ki se ne pojavlja v izraziti obliki: top zadah po trohnobi; topa bolečina // ki povzroča nizek, nezveneč, zamolkel glas: top padec, udarec; topo pokanje z bičem // nizek, nezveneč, zamolkel: top glas, zvok 4. neobčutljiv za zunanje dražljaje: gledal je v knjigo, toda bil je tako top, da ni videl črk / ekspr. glušec je top za slavčevo petje 5. ki je brez volje, zanimanja: top je za vse, kar se dogaja okoli njega / top nasmeh, pogled / topa vdanost / ekspr. sončen dan ga je izvabil iz topega ždenja k delu 6. knjiž. neumen, omejen: top človek; bistri in topi učenci / tope besede ◊ geom. topi kot kot, večji od 90° in manjši od 180°; les. topi spah spah, pri katerem so ravni robovi lesenih delov, navadno v vzdolžni smeri, tesno sestavljeni tôpo in topó prisl.: topo gledati predse; nesrečo je topo prenašal; topo udarjati; starčevsko topo mežikati ♪
  25.      tòp  neskl. pril. (ȍ) publ., navadno v zvezi top lestvica razvrstitev v določenem časovnem obdobju najbolj priljubljenih, popularnih skladb: uvrstiti se na top lestvico; zasesti prvo mesto na top lestvici ♪

   4.380 4.405 4.430 4.455 4.480 4.505 4.530 4.555 4.580 4.605  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA