Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

zve (3.705-3.729)


  1.      razložíti  -ím dov., razlóžil (ȋ í) 1. narediti, da pride kaj na več mest: razložil je svoje orodje po mizi / vso prtljago je razložil 2. dati, spraviti kaj s kakega vozila, živali: razložiti blago, tovor; razložiti prtljago z voza / razložiti vagon 3. narediti, da postane komu kaj jasno, razumljivo: vprašanja ni razumel, zato mu ga je moral razložiti; nakratko, podrobno razložiti // narediti, da kdo izve, spozna, kar je potrebno, zaželeno: razložiti komu svoj načrt; razložil mu je, kako je bilo 4. narediti, da postane kaj vzročno, logično utemeljeno: tega pojava še ne znamo razložiti; neprijetnega občutka si ni znal razložiti / to dejstvo nekoliko razloži njeno odločitev 5. narediti, povzročiti, da se dojame, spozna pomen, vsebina česa: razložiti literarno besedilo; razložiti določbo, predpis 6. podati opis pojma z navedbo njegovih bistvenih znakov: natančno razložiti; razložiti in definirati / razložiti besedo v slovarju; razložiti pojem družina ● star. razložiti svoje izdelke razstaviti, dati na ogled razložèn -êna -o: pojem ni jasno razložen; papirji, razloženi po mizi; poljudno razložena beseda ♦ muz. razloženi akord zaporedno izvedeni toni akorda ♪
  2.      razmérje  -a s (ẹ̑) 1. kar izraža medsebojno odvisnost, povezanost količin, vrednosti, ki imajo kaj skupnega: ugotoviti razmerje med časom in dolžino poti; formula kaže elemente v spojini in njihovo medsebojno razmerje; mehanska energija je v stalnem razmerju s toplotno energijo / razdeliti vsoto v razmerju 1 : 5 / določiti razmerja med domačimi in tujimi cenami / razmerje sil v svetu se je spremenilo / človek podira razmerja v naravi sorazmerja / z oslabljenim pomenom biti v sorodstvenem razmerju v sorodstvu 2. navadno s prilastkom kar obstaja med posamezniki, skupinami a) ob skupni dejavnosti: družbeno, produkcijsko razmerje; razmerje med delovno organizacijo in skupnimi službami b) v osebnem življenju: bratsko, prijateljsko razmerje / publ. stopiti v osebno razmerje s kom imeti osebne stike s kom / napeto razmerje v družini ga je zelo težilo napeti odnosi / intimno, ljubezensko, spolno razmerje // zunajzakonski odnosi moškega in ženske, temelječi na spolnosti: razmerja z njo ni skrival; imela je razmerje s poročenim moškim 3. kar se izraža, kaže v ravnanju s kom, vedenju do koga; odnos: urediti razmerje med državo in cerkvijo / dobra medčloveška razmerja // v zvezi z do kar se izraža, kaže v ocenjevanju, presojanju česa: opredeliti razmerje do življenja // v prislovni rabi, navadno v zvezi v razmerju do izraža omejitev, izhodišče pri opredeljevanju: vsak človek v razmerju do drugih ljudi; oblast v razmerju do ljudstva / beseda je v razmerju do sinonima precej redka 4. v prislovni rabi, navadno s prilastkom, v zvezi v razmerju izraža primerjanje, vrednotenje, presojanje: zastavljeni načrti niso bili v pravem razmerju s sposobnostmi delavcev; biti v ustreznem razmerju 5. star. razmere, okoliščine: ostro so kritizirali razmerje v tej deželi ◊ fiz. kompresijsko razmerje; geom. delilno razmerje število, značilno za medsebojno lego treh točk na premici; jur. delovno razmerje pravno razmerje med delavci pri delu z družbenimi sredstvi ali med delodajalcem in delojemalcem; obligacijsko ali obveznostno razmerje pravno razmerje, na podlagi katerega je ena stranka upravičena zahtevati od druge določeno dajatev, storitev; obveznost; pogodbeno razmerje; pravno razmerje urejeno s pravnimi normami; lingv. frekvenčno razmerje med besedami; posledično, sklepalno, vzročno razmerje; mat. razmerje kvocient dveh količin ♪
  3.      razméščati  -am nedov. (ẹ́) delati, da pride kaj na več mest: razmeščati stole okoli mize; razmeščati zvezke po klopi / razmeščati otroke po sobi ♪
  4.      raznêsti  -nêsem dov., raznésel raznêsla (é) 1. z nošenjem, prenašanjem narediti, da pride kaj na več mest: raznesti vabila po hišah / s čevlji raznesti blato / veter je raznesel seme // z nošenjem, prenašanjem narediti, da kaj ni več skupaj, na enem mestu: otroci so raznesli igrače / evfem. vdrli so v trgovino in raznesli, kar se je dalo pokradli 2. nav. ekspr. razširiti, razglasiti: raznesti novico po vasi; povsod je raznesel, da se je vrnila; to se je hitro razneslo po mestu; brezoseb. razneslo se je, da je umrl 3. s pritiskom od znotraj povzročiti, da kaj poči, razpade: vino je razneslo sod; brezoseb. cev, parni kotel je razneslo 4. brezoseb., ekspr., v zvezi z od izraža visoko stopnjo stanja, kot ga določa samostalnik: razneslo jo bo od jeze, radovednosti raznesèn tudi raznešèn -êna -o: razneseni časopisi; novica, raznesena po vasi ♪
  5.      raznoiménski  -a -o prid. (ẹ̑) v zvezah: fiz. raznoimenski magnetni pol južni ali severni magnetni pol v odnosu do drugega; nasprotnoimenski magnetni pol; mat. raznoimensko število količina, ki se izrazi z več merskimi enotami ♪
  6.      razodéti  -dénem dov., razodêni razodeníte (ẹ́) 1. odstraniti zlasti odejo z ležeče osebe: razodeti spečega otroka; bolnik se je v spanju razodel 2. ekspr. narediti, da kaj izve kdo drug: razodeti komu svoje misli; razodeti resnico, skrivnost; nikomur se ni razodela / razodel ji je svojo ljubezen izpovedal; razodeti komu svoje želje povedati ∙ ekspr. razodeti komu svoje srce izpovedati mu svoja čustva, misli; ekspr. razodelo se bo, kdo je kriv postalo bo jasno, očitno 3. ekspr. biti zunanji izraz, znamenje česa: njen glas jim je razodel, kako zelo trpi; njen pogled mu je vse razodel razodéti se knjiž., z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža lastnost ali stanje osebka, kot ga nakazuje določilo: to stališče se je razodelo kot oportunistično razodét -a -o: razodeta skrivnost; otrok je bil vso noč razodet ♪
  7.      razodévati  -am nedov. (ẹ́) 1. odstranjevati zlasti odejo z ležeče osebe: razodevati otroka; nemiren bolnik se je vso noč razodeval 2. ekspr. delati, da kaj izve kdo drug: razodevati komu svoje misli, načrte; ne razodeva rad svojih skrivnosti / v pesmih je razodeval svoja čustva izpovedoval 3. ekspr. biti zunanji izraz, znamenje česa: glas je razodeval, da je razburjena; njegov obraz je razodeval grozo, žalost; v njenem pogledu se razodeva milina / njegove besede so razodevale, da je bister človek razodévati se nav. ekspr. biti viden, kazati se: v vsem njegovem delu se razodeva globok humanizem // postajati jasen, očiten: v tem obdobju se vse bolj razodeva, da je otrok socialno bitje razodevajóč -a -e: stopal je ob njem, razodevajoč mu svojo skrivnost; obraz, razodevajoč trpljenje ♪
  8.      rázoven  -vna -o prid. (á) šport., v zvezi razovna stoja stoja na rokah, izvedena počasi z uleknjenim telesom: narediti razovno stojo rázovno prisl.: stoja razovno ♪
  9.      razpacáti  -ám dov. (á ȃ) ekspr. razmazati: razpacati črnilo po zvezku ♪
  10.      razpéten  in razpêten -tna -o prid. (ẹ̑; ē) vet., v zvezi razpetna stoja stoja pri živalih z navzven obrnjenimi petami ♪
  11.      razpóčiti se  -im se dov. (ọ́ ọ̑) 1. zaradi sile, pritiska preiti v dele, kose: nekaj krompirjev se je pri kuhanju razpočilo / mehur se razpoči / granata se je razpočila je eksplodirala 2. prenehati imeti prilegajoče se dele drugega ob drugem: zrel strok se je razpočil / ekspr. ob potresu se je zemlja razpočila je nastala razpoka, jama v njej 3. ekspr., v zvezi z od izraža visoko stopnjo stanja, kot ga določa samostalnik: razpočil se bo od jeze, radovednosti, zavisti; od smeha bi se skoraj razpočil ● ekspr. ne dam ti, pa če se razpočiš sploh ne razpóčen -a -o: razpočen plod; razpočena krogla ♪
  12.      razpolága  -e ž (ȃ) 1. v prislovni rabi, v zvezi na razpolago izraža možnost uporabe ali izkoriščanja česa: dati, imeti kaj na razpolago / malo časa je na razpolago / kot vljudnostna fraza: na razpolago sem vam; vse ti je na razpolago ∙ to blago je pri nas še na razpolago ga še imamo, prodajamo 2. redko razpolaganje: razpolaga s premoženjem ♪
  13.      razpolagálen  -lna -o prid. (ȃ) jur., navadno v zvezi razpolagalna pravica pravno priznana pravica do razpolaganja s stvarjo ♪
  14.      razpolóven  -vna -o prid. (ọ̑) kem., navadno v zvezi razpolovni čas, razpolovna doba čas, v katerem razpade polovica atomov radioaktivne snovi ♪
  15.      razporèd  -éda m (ȅ ẹ́) 1. kar vnaprej določa kraj, čas, v katerem naj bi kako dejanje potekalo: narediti razpored tekmovanj; natančen razpored izpitov / udeležiti se kake akcije po objavljenem razporedu 2. razporeditev: razpored pisalnih miz v prostoru; razpored straž in patrulj / določati kaj po razporedu zvezd ◊ voj. vojni razpored določitev dolžnosti državljanov v oboroženem boju in neoboroženih oblikah odpora ♪
  16.      razporéden  -dna -o prid. (ẹ̑) žel., navadno v zvezi razporedna postaja postaja, na kateri se razporejajo vlaki za vožnjo v različne smeri ♪
  17.      razporóčen  -čna -o prid. (ọ̑) star. razvezen, ločitven: razporočna obravnava ♪
  18.      razporočênec  -nca m (é) star. razvezanec, ločenec: težave razporočencev ♪
  19.      razporočênka  -e ž (é) star. razvezanka, ločenka: razporočenka je ostala sama z otrokom ♪
  20.      razporočíti se  -ím se dov., razporóčil se (ȋ í) star. razvezati se, ločiti se: pred kratkim sta se razporočila ♪
  21.      razporóka  -e ž (ọ̑) star. razveza, ločitev: vzrok za razporoko ♪
  22.      razprášati  tudi razprašáti -am dov., tudi razprášala (á á á) star. povprašati, poizvedeti: podrobno razprašaj, kakšen je; razprašali so se pri ljudeh ♪
  23.      razpraševáti 2 -újem nedov. (á ȗ) star. povpraševati, poizvedovati: razpraševal je o vsem ♪
  24.      razpredelítev  -tve ž (ȋ) knjiž. razporeditev, razvrstitev: razpredelitev zvezd na nebu / slaba razpredelitev snovi v učnem načrtu ♪
  25.      razprémiti  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) navt., navadno v zvezi z ladja odstraniti z ladje prenosno opremo: razpremiti staro, neuporabno ladjo razprémljen -a -o: razpremljen parnik ♪

   3.580 3.605 3.630 3.655 3.680 3.705 3.730 3.755 3.780 3.805  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA