Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

zve (2.955-2.979)


  1.      plamenéti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. goreti s plamenom: ogenj plameni / po hribih plamenijo kresovi; brezoseb. v peči plameni; senik je plamenel kot bakla / ob postelji so plamenele sveče 2. knjiž. dajati močen sij, žar; goreti: nebo je plamenelo v večerni zarji / pesn. njene oči so plamenele 3. knjiž. biti, obstajati v veliki meri; goreti: v njem je plamenela ljubezen, strast; v srcu je plamenelo sovraštvo / v očeh ji plameni radost // v zvezi z od biti zelo čustveno vznemirjen: ves je plamenel od jeze, nestrpnosti, razburjenja, sovraštva 4. knjiž., v zvezi z za izražati, kazati veliko prizadevnost, navdušenje; goreti: plamenel je za resnico ● knjiž., ekspr. na polju plameni mak cvete z rdečim cvetom; knjiž., ekspr. lica ji plamenijo od zadrege zelo je zardela plamenèč -éča -e: plameneč pogled; plameneča ljubezen; s plamenečo trsko je prižgal grmado; šopek plamenečih vrtnic; hladila si je plameneča lica; prisl.: plameneče ljubiti ♪
  2.      plameníčen  -čna -o prid. (ȋ) strojn., v zvezi plamenični kotel parni kotel s plamenico ♪
  3.      plaménski  -a -o prid. (ẹ̑) 1. teh. nanašajoč se na postopek, ki poteka s plamenom: plamensko lotanje, rezanje / plamensko varjenje varjenje s plamenom, ki nastaja pri zgorevanju plina v kisiku / plamenski rezalec, varilec 2. metal., v zvezi plamenska peč peč, pri kateri zgorevalni plini neposredno ogrevajo vložek ♪
  4.      plamíkati  -am nedov. (ȋ) knjiž. utripati, migljati: sveča plamika na oknu / zvezde plamikajo na nebu plamikajóč -a -e: plamikajoča svetloba ♪
  5.      plamtéti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. goreti s plamenom: ogenj ni ugasnil, a plamtel ni več / po hribih so plamteli kresovi 2. knjiž. dajati močen sij, žar; goreti: nebo plamti / pesn. njene oči so plamtele 3. knjiž. biti, obstajati v veliki meri; goreti: v njej je plamtelo navdušenje; v srcu je plamtel ogenj sovraštva / v očeh mu plamti veselje // v zvezi z od biti zelo čustveno vznemirjen: plamteti od ljubezni; ves je plamtel od jeze, razburjenja, sovraštva 4. knjiž., v zvezi z za izražati, kazati veliko prizadevnost, navdušenje; goreti: plamtel je za svobodo ● knjiž., ekspr. na vrtu plamtijo vrtnice cvetejo z rdečimi cveti; knjiž., ekspr. lica ji kar plamtijo od sramu zelo je zardela plamtèč -éča -e: plamteče bakle; plamteče domoljubje; hladila si je plamteča lica; gleda ga s plamtečimi očmi; prisl.: plamteče je utiral pot novim spoznanjem ♪
  6.      plán  -a m (ȃ) 1. kar vnaprej določa način, kraj, čas, da bi se kako dejanje uspešno izvedlo, načrt: držati se plana; delati, imeti, narediti plan; neizvedljiv, podroben plan; nima pripomb k planu / družbeni plan ki usklajuje razvoj gospodarstva; dolgoročni, kratkoročni gospodarski plan; finančni plan; plan investicij / plan poleta // kar vnaprej določa, koliko dela mora biti v določenem času opravljenega: doseči, izpolniti plan; preseči proizvodni plan / letni, mesečni plan; petletni plan 2. nav. mn., redko kar kdo namerava, želi narediti, uresničiti; načrt: ima zelo velike plane / njegov življenjski plan se ni uresničil 3. redko grafični prikaz kakega objekta, področja; načrt: izdelati, izrisati, kopirati plan / kupiti plan mesta zemljevid 4. film. razvrstitev filmanih, slikanih oseb, predmetov glede na globino slike: različni plani v filmu / drugi plan kar je v prizorišču za prvim planom; prvi plan kar je v prizorišču gledalcu najbližje; tretji plan kar je v prizorišču za drugim planom; veliki plan od zelo blizu prikazana oseba, stvar ali njun del, navadno čez celo filmsko platno, sliko / igralčev obraz so prikazali v prvem planu ● publ. v planu je, da dobi vas vodovod mislijo, nameravajo narediti, napeljati vodovod; publ. biti pod planom, zaostajati za planom ne izpolnjevati plana; ekspr. zaradi učenja je moral potisniti nogomet v drugi plan ni se mogel več veliko ukvarjati z njim; ekspr. vedno je hotel biti v prvem planu v ospredju, prvi ◊ fin. kontni plan seznam kontov, v katerem so konti urejeni po skupinah ♪
  7.      plán  -í ž (ȃ) knjiž. širši, sorazmerno raven svet, navadno brez drevja in grmovja: na drugi strani potoka se razprostira zelena plan; na plani se pasejo jeleni / nezazidana plan / iz gozda je stopil na plan // s prilastkom gladina, površina: občudovati morsko plan; razburkana jezerska, vodna plan / oblački plavajo po nebesni plani // ekspr., navadno v zvezi stopiti na plan stopiti iz zaprtega prostora: vesel je bil, ko je spet stopil na plan ● ekspr. bojna plan bojišče; knjiž. iti čez hrib in plan ne po poti, naravnost čez kakršenkoli svet; ekspr. petje se je razlegalo čez hrib in plan daleč naokoli; ekspr. prišel je z besedo na plan povedal je, kar je mislil; knjiž. zdaj naj mladi stopijo na plan naj se izkažejo, se uveljavijo; knjiž. sedi ob knjigi, pa ga z vso silo vleče na plan ven ♪
  8.      plán  -a -o stil. -ó prid. (ȃ á) knjiž. 1. neporasel ali deloma porasel: za hišo se je razprostiral plan svet; ta svet je deloma gozdnat, deloma plan // odprt, razsežen: iz ozke soteske so prišli na plano jaso; čutil se je nebogljenega sredi planega polja // ki je brez vzpetin, raven: našli so toliko planega prostora, da so postavili hišo; travnik pred njim je bil plan kot gladina jezera 2. v zvezi z morje odprt, širok: odpluti na plano morje; lovijo le na planem morju ◊ arheol. plano grobišče brez posebej nasutega kamenja, zemlje; strojn. plana stružnica stružnica za struženje ravnih ploskev; sam.: plano se je razprostiralo daleč pred njim; knjiž. pripravljen je stvar organizirati, na plano pa naj bi šli drugi se izpostavili nevarnostim, nevšečnostim; po planem si niso upali hoditi; med nevihto je bil na planem zunaj, na prostem; stekel je in je bil prvi na planem zunaj; spali so na planem zunaj, na prostem; vsi so hiteli na plano ven, na prosto ♦ vrtn. presajati rože na plano iz zaprtih gred ali rastlinjakov na prosto ♪
  9.      planetárij  -a m (á) 1. naprava za prikazovanje zvezdnega neba in gibanja planetov in lune, kakor se vidijo z zemlje: namestiti, postaviti planetarij // prostor ali stavba, kjer je nameščena ta naprava: ekskurzija v planetarij 2. model planetnega sistema z mehanizmom, ki prikazuje njegovo zgradbo in gibanja v njem: v kabinetu je imela šola tudi planetarij ♪
  10.      planíka  -e ž (í) gorska rastlina z belimi dlakavimi zvezdastimi cveti: odtrgati planiko; šopek planik; planike in murke ♪
  11.      planínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na planino: a) planinska paša; planinska sirarna b) dobro mu je del planinski zrak; označevati planinske poti; planinske rastline gorske rastline / planinski čevlji; planinska oprema / znan planinski pisatelj / planinski dom; planinska koča / Planinska zveza Slovenije ● poljud. planinski mah zdravilen grmičast lišaj olivno zelene barve, strok. islandski lišaj ◊ bot. planinski pelin sivo belo dlakava gorska rastlina s pernato deljenimi listi in cveti v koških, Achillea clavennae; planinski srobot gorska rastlina z deljenimi listi in modrimi cveti, Clematis alpina; tur. planinsko zavetišče manjša stavba v gorah, navadno samo za prenočevanje planincev; zool. planinski hudournik lastovki podobna ptica selivka, ki gnezdi zlasti na skalnatih stenah, Apus melba; planinski orel velika ptica ujeda s temno rjavim, na tilniku zlato rjavim perjem, ki gnezdi zlasti na skalnatih stenah, Aquila chrysaetos; planinski zajec; planinska kavka; planinska pevka manjša sivo rjava ptica z belkastim in temno lisastim grlom ter rjasto rjavo progastimi boki, Prunella collaris ♪
  12.      planíti  in plániti -em, tudi plániti -em dov. (ȋ á ȃ; á ȃ) 1. nenadoma, zelo hitro a) priti, oditi: planiti iz hiše; planiti skozi vrata, v sobo / otroci so planili v vodo / v jurišu planiti med hiše / ekspr.: solze so ji planile iz oči, v oči zajokala je; vlak je planil v predor zelo hitro zapeljal / planiti v beg, tek začeti bežati, teči; pren. v sobo so planili glasovi; odprl je vrata in iz kuhinje je planila luč b) se približati: planila je k očetu; planiti k oknu; planila sta drug proti drugemu c) vstati: planiti iz postelje; planili so pokonci in zbežali / planiti na noge 2. ekspr., navadno v zvezi planiti v jok, smeh nenadoma glasno zajokati ali zasmejati se: ko ga je zagledala, je planila v jok; planil je v krohot, smeh 3. ekspr., s predlogom napasti: ko se je prikazal izza hiše, so planili po njem; planil je nanj kot lev, ris // ostro, grobo, žaljivo nastopiti proti komu: kritiki so planili po njem 4. ekspr. nenadoma močno zagoreti: ko je zapihal veter, je ogenj planil; brezoseb. iz tleče žerjavice je planilo 5. ekspr. s silo se zadeti ob kaj: nenadoma je planil vanj veter / stopil je iz teme in vanj je planila močna sončna svetloba / v nosnice mu je planil vonj po trohnobi 6. ekspr., v zvezi s po začeti hlastno jemati, si prisvajati: planiti po plenu, zlatu / po očetovi smrti so otroci planili po posestvu / planiti po jedi in pijači začeti hlastno, obilno jesti, piti / bralci so kar planili po znanstveni fantastiki zelo so jo brali ● ekspr. tega nisem jaz naredil, je planil hitro rekel; ekspr. kri, rdečica ji je planila v obraz zelo je zardela; ekspr. med ljudi je planila novica med ljudmi se je razvedelo; ekspr. kar planilo je iz njega silovito, brez pridržkov je izrazil svoja čustva, svoje razpoloženje; ekspr. planila mu je okrog vratu navdušeno ga je objela; ekspr. planil je ob žalitvi razburil, razjezil se je ♪
  13.      plátno  -a s (á) 1. močna lanena tkanina: beliti, tkati platno; kupiti platno za srajce; bila je bleda kot platno / gumirano, povoščeno platno; knjigoveško, šotorsko platno / bombažno, konopljeno platno 2. navadno manjši kos take tkanine za umetniško slikanje: slikar je napel platno na okvir in začel nanašati barvo; na platno je skušal prenesti podobo kmečkega življenja / slikati na platno // žarg. slika na takem kosu tkanine: rad bi kupil njegovo platno; dela, slika majhna in velika platna; platna impresionistov; pren. široka epska platna z opisi v tem romanu niso zaživela 3. velik kos napete bele tkanine, na katero se projicira film: strmela sta na platno in zbrano sledila filmu / filmsko, projekcijsko platno // žarg., navadno v zvezi filmsko platno filmska umetnost, filmska proizvodnja: znal je umetniško prenesti dogajanje na filmsko platno; tudi na filmskem platnu ločiti laž od resnice; vse je potekalo tako hitro kot na platnu / novi val je kmalu obogatil italijanska platna ● ekspr. imeti škarje in platno v rokah imeti moč, oblast odločati o čem; ekspr. zadnjič sem ga videl, ko je še platno prodajal ko je bil še majhen; ekspr. strgal si je hlače in je potem celo pot platno prodajal videlo se mu je spodnje perilo; publ. cirkuško platno cirkuški šotor, cirkus ◊ etn. domače platno ki je ročno tkano iz ročno predene preje; hodnično platno grobo, ročno tkano platno; film. široko platno katerega širina je precej večja kot višina; obrt. knjiga je vezana v platno hrbet in platnice so prevlečeni s platnom; tekst. četrtinsko, polovično, popolnoma beljeno platno; irsko platno tanka, gosta lanena tkanina; vezava platno; zal., kot označba načina vezave Prešeren, Poezije, platno [pl.] ♪
  14.      pláv  -í ž (ȃ) 1. zastar. splav: po reki se ziblje velika plav 2. knjiž., v zvezi divja plav, po ljudskem verovanju truma duhov prednikov, ki se podi v božičnem času po zraku; divja jaga: divja plav hrumi; vojaki so privihrali kot divja plav ♪
  15.      plávati  -am nedov. (ȃ) 1. premikati se po vodi z gibanjem, premikanjem nog, rok, telesa: labodi, ribe plavajo; kopalci so plavali čez preliv; učiti se plavati / plava samo s plavalnim obročem / podlasica tudi plava; te živali plavajo z repom / plavati pod vodo // gojiti plavanje, ukvarjati se s plavanjem: plavati je začela pred tremi leti; plavati in drsati 2. premikati se a) po vodi sploh: po morju plavajo ladje; v daljavi plava jadrnica / ledene gore so plavale proti jugu b) po zraku: po nebu plavajo beli oblaki; hodi, kakor bi plavala / ekspr. mesec je mirno plaval skozi oblake / ekspr. nad travnikom so plavali metulji; pren. pogled mu željno plava po vrhovih // nav. ekspr. širiti se, razširjati se: vonj akacij plava v zraku; ubrano zvonjenje plava čez dolino / samo njuna glasova sta plavala v temi 3. z oslabljenim pomenom biti, nahajati se prosto a) v vodi, na vodni površini: na gladini plavajo veliki oljni madeži / zavese morajo pri pranju v vodi plavati; prosto plavati / les na vodi plava ne potone b) kje sploh: rumenjak plava na vrhu beljaka / nad travniki plava rahla megla / ekspr. na njenem obrazu plava smehljaj; pren. njena podoba mu vedno plava pred očmi 4. ekspr. biti deležen visoke stopnje stanja, kot ga določa samostalnik: plavati v blaženosti, veselju / plava samo v svojih spominih / plavati v denarju, izobilju / krompir kar plava v maščobi je zelo zabeljen / njene oči še vedno plavajo v solzah 5. žarg. ne biti trden, gotov v kakem delu, kaki dejavnosti: sredi dejanja se je igralec zmedel in začel plavati; vi ne boste plavali, saj imate besedilo napisano / v tej stroki že dolgo plavajo ● žarg., avt. avtomobil plava ne vozi stabilno zaradi tanke plasti vode med kolesi in površino ceste; ekspr. dežela je plavala v krvi zelo veliko je bilo ubitih, ranjenih; ekspr. plavati mrtvaka mirno ležati na hrbtu na vodni površini; ekspr. plavati proti toku ne misliti, ravnati tako, kakor misli, ravna večina, vodilni ljudje; publ. stranka plava v desničarskih vodah je desničarsko usmerjena; ekspr. od sreče plavati v oblakih biti zelo srečen; ekspr. večkrat plava v oblakih se ukvarja s stvarmi, premišlja o stvareh, ki so neizvedljive, zelo odmaknjene od stvarnega, konkretnega življenja; plavati po pasje tako, da se z nogami in skrčenimi rokami udarja po vodi ◊ šport. plavati kravl, metuljčka; plavati 400 m mešano plaváje: plavaje vleči čoln k bregu; neutrudno plavaje ves dan, se je rešil plavajóč -a -e: plavajoči led; na vodi plavajoči odpadki ∙ plavajoči hotel ladja, prirejena za hotel; plavajoči mlin mlin na čolnih, ki plavajo na vodi ♦ navt. plavajoči dok ♪
  16.      plavíca  -e ž (í) 1. rastlina z modrimi cveti, ki raste zlasti med žitom: šopek iz maka in plavic; oči ima kot plavici 2. zool., v zvezi skuša plavica na odprtih morjih živeča večja riba z modro lisastim hrbtom in srebrnkastimi boki, Scomber japonicus ♪
  17.      pledírati  -am nedov. (ȋ) knjiž., v zvezi z za prizadevati si, zavzemati se: v diskusiji je plediral za pravično oceno dela / pledirati za mir; pisatelj je plediral za realizem ∙ knjiž., redko pledirati novo uredbo zagovarjati, braniti ♦ jur. imeti končni govor na glavni obravnavi ♪
  18.      pléksi  neskl. pril. (ẹ̑) kem., v zvezi pleksi steklo trda, lahka, prozorna umetna snov, ki se pri višji temperaturi zmehča in se da oblikovati: luči iz pleksi stekla ♪
  19.      plême  -éna s (é ẹ́) 1. skupnost ljudi, navadno na določenem ozemlju, ki jih druži skupen izvor, skupna preteklost, podoben jezik, običaji: črnska, indijanska plemena 2. vet. živali iste pasme, ki se v določenih lastnostih razlikujejo od drugih živali iste pasme: vzgoja novih plemen 3. navadno v zvezi z biti za, določiti za, pustiti za razmnoževanje, razplojevanje: ta telica bo za pleme; pustiti bikca za pleme / žival za pleme plemenska žival ● nar. krava ni vzela plemena se ni obrejila; star. iti po plemenu goniti se; pariti se; zastar. črno pleme črna rasa; zastar. slovstvo slovanskih plemen narodov ◊ agr. sadno pleme sadna drevesa, ki so nastala s križanjem različnih vrst istega rodu; zgod. pleme skupnost krvno sorodnih bratstev v rodovno-plemenski družbi ♪
  20.      plemenílen  -lna -o prid. (ȋ) vet., navadno v zvezi plemenilna postaja kraj, prostor, urejen za oplojevanje ♪
  21.      plènk  plénka in plênka m (ȅ ẹ́, é) 1. nav. ed., ekspr. denar: imaš kaj plenka ∙ ekspr. živeti brez cvenka in plenka brez denarja 2. kratek, zveneč kovinski glas: plenk sekire ♪
  22.      plènk  medm. (ȅ) posnema glas pri udarcu, trku ob trdo snov: plenk, je zažvenketala šipa in se sesula; kladivo udarja po nakovalu plenk, plenk / voda kaplja plenk, plenk ● pog., ekspr. on je (malo) plenk plenk čudaški, neumen ♪
  23.      plénkati  -am nedov. (ẹ̑) ekspr. dajati kratke, zveneče glasove: metal je železne palice na kup, da so plenkale / med kamenjem je plenkala voda // kratko, zveneče udarjati: krogle plenkajo ob pločevino ∙ ekspr. plenkati na klavir igrati ♪
  24.      pléven  -vna -o prid. (ẹ̑) agr., navadno v zvezi plevno zrno zrno, ki je obdano s plevnato lupino ♪
  25.      plévica  -e ž (ẹ́) navadno v zvezi majaronove plevice posušen zdrobljen majaron, zlasti listi, ki se uporablja kot začimba: poper in majaronove plevice ♪

   2.830 2.855 2.880 2.905 2.930 2.955 2.980 3.005 3.030 3.055  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA