Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

zve (2.355-2.379)


  1.      nebésen  -sna -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na nebo 1: nebesna sinjina; nebesno prostranstvo / sonce, planeti in druga nebesna telesa / nebesni obok / glavne nebesne strani ♦ astr. nebesni ekvator umišljen krog, ki deli nebesno kroglo na severno in južno polovico; severni nebesni tečaj približno 1° od zvezde Severnice ležeča točka, okrog katere se nebo navidezno vrti; nebesna krogla umišljena krogla, na kateri so nebesna telesa; nebesna mehanika veda o gibanju nebesnih teles nebésno prisl.: nebesno modra barva svetlo modra ♪
  2.      nebéški  -a -o prid. (ẹ́) 1. nanašajoč se na nebesa 1: nebeški priprošnjik / nebeško in zemeljsko življenje / nebeški blagoslov 2. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: nebeška lepota, milina / nastal je nebeški mir / to so bili nebeški časi zelo lepi; ta postelja je nebeška mehka, udobna; kosilo je bilo nebeško zelo dobro, okusno 3. knjiž. nebesen: nebeška zarja / nebeški obok 4. v medmetni rabi, kot zapostavljeni prilastek izraža a) nejevoljo, nestrpnost: bog nebeški, že spet si se zmotil; mati nebeška, kaj nam je bilo treba tega b) strah, vznemirjenje: bog nebeški, ali je kaj hudega c) začudenje, navdušenje: mati nebeška, kako si le to zmogel ● ekspr. sam bog nebeški ve, kdaj bo to minilo se ne ve; vznes. nebeške luči zvezde ◊ rel. nebeški kruh posvečena hostija; nebeška Mati Kristusova mati nebéško prisl.: bilo je nebeško; nebeško lepo igra na citre ♪
  3.      nebó  -á s (ọ̑) 1. navidezno usločena ploskev nad obzorjem: nebo je jasno; nebo žari; ekspr. nebo visi nizko nad hišami; oblaki pokrivajo nebo; zvezda je padla z neba; dim se dviga proti nebu; gledal je v nebo, kakšno bo vreme; sonce je že visoko na nebu; modro, sinje, visoko nebo; nočno, zvezdno nebo / opazovati nebo s teleskopom; južno, polarno nebo; strani neba / obok neba // publ. zračni prostor nad določenim ozemljem: lovci so očistili nebo sovražnih letal; jugoslovansko nebo 2. v krščanstvu kraj, kjer prebivajo Bog, zveličani; nebesa: pekel in nebo / priti v nebo / ekspr. prositi nebo za milost Boga 3. publ., s prilastkom področje kake dejavnosti: politično nebo te države se je zvedrilo / z oslabljenim pomenom uveljaviti se na filmskem nebu pri filmu 4. streha iz dragocene tkanine: postelja, prestol z nebom / nositi nebo (pri procesiji) 5. pregrada med ustno in nosno votlino iz mehkega tkiva in kosti: pritisniti jezik na nebo; gnojno, vneto nebo 6. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi do neba, v nebo zelo visoko: gore se dvigajo, kipijo do neba, v nebo / prešerni vriski so se razlegali do neba // izraža, da se pojavlja kaj v zelo visoki stopnji, v močni obliki: gorje kipi do neba / ta zločin kriči v nebo; to je v nebo vpijoča krivica / hvaliti, povzdigovati koga do neba ● vznes. nebo je blagoslovilo njun zakon imela sta dosti otrok; njun zakon je bil srečen; ekspr. kovati koga v (tretje, sedmo) nebo zelo ga hvaliti, povzdigovati; ekspr. spati pod milim nebom na prostem; ekspr. gre, kamor se mu pod milim nebom zahoče kamor hoče; ekspr. umreti pod tujim nebom v tujini; pojavil se je, kakor bi padel z neba nepričakovano, nenadoma; nihče ne pade učen z neba vsak si mora pridobiti znanje z učenjem, trudom ◊ anat. mehko, trdo nebo ♪
  4.      neboglásnica  -e ž (ȃ) bot., v zvezi triglavska neboglasnica blazinasta visokogorska rastlina s svetlo modrimi kratkopecljatimi cveti, Eritrichium nanum ♪
  5.      nébula  -e ž (ẹ̑) astr. velika količina, množina plinov in prašnih delcev v prostoru med zvezdami; meglica: nebula v Orionu ♪
  6.      nebuláren  -rna -o prid. (ȃ) astr., v zvezi nebularna hipoteza hipoteza, da je osončje nastalo iz vrteče se meglice ♪
  7.      nečàs  -ása m (ȁ á) zastar., v zvezi v nečas ob nepravem, neprimernem času: govoriti, oglasiti se, priti v nečas ♪
  8.      nèčŕtan  -a -o prid. (ȅ-r̄) nasproten, drugačen od črtanega: nečrtan(i) papir, zvezek ♪
  9.      nèdoglèd  -éda m (ȅ-ȅ ȅ-ẹ́) 1. knjiž., redko oddaljenost, v kateri postane kaj nevidno: gledal je za čolnom, dokler mu ni izginil v nedogledu 2. nav. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi v nedogled izraža veliko a) krajevno oddaljenost: voda sega v nedogled; ravnina se širi v nedogled b) časovno oddaljenost: v nedogled te ne bo čakala; v nedogled odlašati rešitev / izpraševanje se vleče v nedogled ♪
  10.      nèdolóčniški  -a -o prid. (ȅ-ọ̄) nanašajoč se na nedoločnik: nedoločniška osnova, pripona / nedoločniška konstrukcija v nekaterih jezikih zveza osebka ali predmeta z nedoločnikom kot povedkom ♪
  11.      nedólžnež  -a [u̯ž] m (ọ̑) ekspr. nedolžen človek: po krivem obsojen nedolžnež / delal se je nedolžneža, zdaj smo pa izvedeli o njem čudne reči ♪
  12.      nèdomíselnost  -i [sǝl] ž (ȅ-ȋ) lastnost, značilnost nedomiselnega človeka: osmešil se je zaradi svoje nedomiselnosti / nedomiselnost izvedbe, rešitve ♪
  13.      nèdovzéten  -tna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) navadno v zvezi z za ki ni dovzeten: nedovzeten za glasbo, lepoto / za nasvete je nedovzeten / za bolezen je na srečo nedovzeten ♪
  14.      nèdvoúmen  -mna -o prid. (ȅ-ú ȅ-ū) 1. ki ni dvoumen: nedvoumno besedilo; njegovo stališče je nedvoumno / nedvoumna ugotovitev 2. ekspr. očiten, jasen: nedvoumna nezvestoba nèdvoúmno prisl.: nedvoumno se izreči za kaj; nedvoumno odgovoriti ♪
  15.      nèevklídski  -a -o prid. (ȅ-ȋ) geom., navadno v zvezi neevklidska geometrija geometrija, v kateri se da skozi točko zunaj premice potegniti premici neskončno vzporednic ♪
  16.      nègašèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) v zvezi negašeno apno apno, ki še ni polito z vodo ♪
  17.      nègíben  -bna -o prid. (ȅ-í ȅ-ȋ) ki se ne giblje, ne premika: biti, ležati, postati negiben; stal je negiben kot kip / negiben izraz, obraz / negibna soparica nad vasjo; negibno morje // ki se ne more gibati, premikati: negiben bolnik / negibni prsti negibljivi ● pesn. negibna noč tiha, mirna; knjiž. negibna usoda nespremenljiva; knjiž. v naše negibno življenje je prinašal razvedrilo enolično, monotono nègíbno prisl.: negibno ležati, stati; negibno strmeti v kaj ♪
  18.      nègledé  in nè gledé prisl. (ȅ-ẹ̄) v zvezi z na izraža stališče, ki se ne upošteva: enake pravice za vse neglede na spol ali narodnost; tiskajo vse, neglede na to, ali je kaj vredno // v predložni rabi kljub: neglede na različnost mnenj je sodelovanje mogoče; sprejet je bil neglede na to, da je mlad ♪
  19.      négo  in nego vez. (ẹ̑) 1. star. kakor a) med členi v stavku, navadno s primernikom: noče biti slabši nego drugi; bolj mrtev nego živ b) v primerjalnih odvisnih stavkih: ni povedal manj, nego smo pričakovali c) z nikalnico, v zvezi z drug, drugače: nihče drug nego ti / ne bo šlo drugače, nego da se vdaš 2. zastar., v primerjalnih odvisnih stavkih razen: ni ga mogoče videti nego ponoči 3. zastar., v protivnem priredju ampak: zida hišo, toda ne v mestu, nego zunaj ♪
  20.      negodováti  -újem nedov. (á ȗ) izražati nezadovoljstvo, ogorčenost nad čim: občinstvo je negodovalo zaradi slabe uprizoritve; ljudje so negodovali nad zvišanjem cen kruha in mleka; gledalci so negodovali, ko so izvedeli, da ne bo predstave; glasno, upravičeno negodovati / ves čas negoduje, zabavlja / zakaj si prišel, je negodoval negodováje: negodovaje so se ljudje razšli ♪
  21.      nèizvájan  -a -o prid. (ȅ-ā) ki ni izvajan, ni izveden: ansambel je imel na sporedu doslej še neizvajane plese; neizvajana skladba mladega avtorja ♪
  22.      nèizvršèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) publ. neizpolnjen: neizvršen ukaz; neizvršene dolžnosti; neizvršeno naročilo / neizvršeni načrti, sklepi neuresničeni, neizvedeni / ima še veliko neizvršenega dela neopravljenega ♪
  23.      nèizvršljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) publ. neizpolnljiv: neizvršljivo naročilo / neizvršljiv načrt neuresničljiv, neizvedljiv ♪
  24.      nejevéra  -e ž (ẹ́) star. 1. nezaupanje, dvom: nejevera v uspeh / sprejemati novotarije z nejevero 2. brezverstvo: pisati proti nejeveri ♪
  25.      nejevérec  -rca m (ẹ̑) zastar. brezverec: znano je bilo, da je nejeverec ♪

   2.230 2.255 2.280 2.305 2.330 2.355 2.380 2.405 2.430 2.455  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA