Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

zve (226-250)


  1.      izvéžbanost  -i ž (ẹ̑) knjiž. izurjenost: vojaška izvežbanost; izvežbanost tekmovalcev / to delo zahteva veliko izvežbanost ♪
  2.      izvéžbati  -am dov. (ẹ̑) knjiž. izuriti: izvežbati vojake v streljanju; izvežbati se v kuhanju, strojepisju / izvežbati konja, psa izvéžban -a -o: izvežban padalec; borci so bili premalo izvežbani ♪
  3.      izzvenéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. prenehati zveneti: gosli, strune so izzvenele / izzvenel je zadnji akord; pren., knjiž. izzvenel je njegov pozdrav 2. knjiž., s prislovnim določilom končati se s čim: romanca izzveni v mirnih zvokih; skladba je izzvenela v prijeten finale / prireditev je izzvenela v prijateljskem razpoloženju // z oslabljenim pomenom izraža stanje, lastnost, kot nakazuje določilo: večina pesmi iz te zbirke izzveni v resignacijo; igra glavnega junaka ni izzvenela dovolj prepričljivo; njegove besede so izzvenele kot poklon ∙ publ. predlogi so izzveneli v prazno niso imeli zaželenega uspeha ♪
  4.      izzvenévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od izzvenevati: izzvenevanje strun / izzvenevanje akordov ♪
  5.      izzvenévati  -am nedov. (ẹ́) 1. približevati se koncu zvenenja: zadnji akordi izzvenevajo / v daljavi izzveneva zvonjenje; pren., knjiž. ekspresionizem je počasi izzveneval 2. knjiž., s prislovnim določilom končevati se s čim: skladba izzveneva v mirnih zvokih / publ. diskusija izzveneva v zahtevo, da je treba izrečene sklepe čimprej realizirati // z oslabljenim pomenom izraža stanje, lastnost, kot nakazuje določilo: pesnikov klic javnosti je izzveneval brez odmeva; roman izzveneva avtobiografsko; njegove besede izzvenevajo kot grožnja ♪
  6.      izžvepláti  -ám dov. (á ȃ) agr. razkužiti z žveplovim dimom: izžveplati sod ♪
  7.      mèdzvézden  -dna -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki je, obstaja med zvezdami: medzvezdni prostor ♦ astr. medzvezdna snov plinasta in trdna snov v medzvezdnem prostoru ♪
  8.      nadzvézden  -dna -o prid. (ẹ̑) ki je, se nahaja nad zvezdami: nadzvezdni prostor / vznes. sanjati o nadzvezdni domovini ♪
  9.      navzvèn  [vǝn] prisl. (ǝ̏) izraža gibanje ali usmerjenost na zunanjo stran, ant. navznoter: obračati dlani navzven in navznoter; vrata se odpirajo navzven; navzven štrleči podočnjaki / kožuh z dlako navzven; zaprtost trga navzven / navzven sočutja ne pokaže // knjiž. izraža usmerjenost v zunanji svet: navzven obrnjen pogled; navzven usmerjene narave ♪
  10.      nazvèn  [vǝn] prisl. (ǝ̏) knjiž. navzven: telo se boči nazven ♪
  11.      nèizvéden  -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni izvéden: v angleški književnosti je neizveden / do nesreče je prišlo zaradi neizvedenega odpiranja granate nestrokovnega ♪
  12.      nèizvedèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni izvedèn: neizvedeni načrti, sklepi / še neizvedena glasbena dela ♪
  13.      nèizvedljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da izvesti: neizvedljivi načrti, predlogi; ima dobre, vendar neizvedljive zamisli / ekspr. saj to je vendar neizvedljivo zelo težko izvedljivo ♪
  14.      nèizvedljívost  -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost neizvedljivega: neizvedljivost načrta ♪
  15.      nèizvéstnost  -i ž (ȅ-ẹ̄) zastar. negotovost, nejasnost: težko je prenašala ločitev in neizvestnost; neizvestnost glede nadaljnje usode / neizvestnost in mračnost v njegovih mladostnih delih ♪
  16.      nèizvéžban  -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) knjiž. neizurjen: v streljanju so bili mladi vojaki še neizvežbani ♪
  17.      nèizvéžbanost  -i ž (ȁ-ẹ̑) knjiž. neizurjenost: nesrečo je povzročila voznikova neizvežbanost ♪
  18.      nèprežvéčen  -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni prežvečen: neprežvečen grižljaj; želodec ga boli zaradi neprežvečene hrane ♪
  19.      nèrazveseljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki ne razveseli, ne razveseljuje: nerazveseljiva novica / evfem. stanje je nerazveseljivo slabo ♪
  20.      nèrazvézan  -a -o prid. (ȅ-ẹ́) ki ni razvezan: nerazvezani snopi ♪
  21.      nèrazvézen  -zna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) ekspr. ki se ne da razvezati, ločiti: nerazvezna vez ♪
  22.      nèrazvezljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ekspr. ki se ne da razvezati, ločiti: nerazvezljiva skupnost, vez nèrazvezljívo prisl.: biti nerazvezljivo povezan s kom ♪
  23.      nèrazvezljívost  -i ž (ȅ-í) ekspr. lastnost, značilnost nerazvezljivega: nerazvezljivost zveze ♪
  24.      nèzvenèč  -éča -e prid. (ȅ-ȅ ȅ-ẹ́) ki ni zveneč: imeti hripav, nezveneč glas ♦ lingv. zveneči in nezveneči soglasniki nèzvenéče prisl.: nezveneče izgovarjati ♪
  25.      nèzvenljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki ne zvene, ne ovene: cvet te rastline je nezvenljiv // knjiž. trajen, neminljiv: nezvenljiva slava ♪

   101 126 151 176 201 226 251 276 301 326  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA