Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

zrenj (2)

1.      zrênje  -a s (é) 1. knjiž. gledanje: zrenje skozi okno, v daljavo / njegovo zrenje na svet se je spremenilo / kritično zrenje dogodkov 2. filoz., psih. celovito, poglobljeno opažanje, dojemanje bistvenih prvin in stanj stvari, pojavov, duševnosti: duhovno zrenje; intuitivno, umetniško zrenje; zrenje dejstev, idej; zrenje vase poglobljeno samoopazovanje ♪
2.      zrétje  -a s (ẹ́) redko zrenje: zretje drug drugemu v oči ♪