Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

zre (776-800)


  1.      kunceréjec  in kunčjeréjec -jca m (ẹ̑) kdor redi, vzreja kunce: društvo kuncerejcev ♪
  2.      kupé  -ja m (ẹ̑) zaprt prostor v potniškem vagonu: sedeti v kupeju; prazen kupe; okno kupeja / kupe (vagona) prvega razreda ♪
  3.      kupón  -a m (ọ̑) 1. papirnat, kartonast dokument, ki daje imetniku pravico do določenih ugodnosti: kupon za nakup vozila / izrezovati nagradne kupone iz časopisov; premijski kupon // dokument, ki daje imetniku pravico, da dobi denar ali blago; bon: unovčiti kupon; kuponi za usnje / blago je na kupone 2. del listine, dokumenta, ki se pri uporabi odtrga: odtrgati kupon vstopnice // ekon. del vrednostnega papirja, ki ga imetnik uporablja kot potrdilo o pravici do česa: predložili so obrestne kupone / strigel je kupone ◊ ptt mednarodni kupon za odgovor ♪
  4.      kúrija  -e ž (ú) 1. v stari Avstriji volilna skupina za državni ali deželni zbor, temelječa na družbenih razredih: veleposestniška kurija / volitve po kurijah 2. rel. rimske kongregacije, sodišča in uradi skupaj: preureditev kurije / (rimska) kurija ◊ zgod. kurija pri starih Rimljanih skupnost več gensov ♪
  5.      kvadrát  -a m (ȃ) 1. geom. četverokotnik z enakimi stranicami in enakimi koti: narisati kvadrat; tloris ima obliko kvadrata; izračunati obseg, ploščino kvadrata 2. kar je po obliki podobno temu liku: vpisati v prvi kvadrat; kvadrati in krogi / na listu so bili različni kvadrati / v kvadrat pristrižena brada 3. mat. druga potenca števila: izračunati kvadrat / vzgon raste s kvadratom hitrosti / x na kvadrat [x2] ∙ pog., ekspr. ta človek je sumljiv na kvadrat zelo, izredno ♪
  6.      kvadrátek  -tka m (ȃ) manjšalnica od kvadrat: izrezovati kvadratke / vpisati v kvadratek / prt s kvadratki / dobil je kvadratek čokolade ♪
  7.      kvatêrna  -e ž (ȇ) štiri izžrebane številke v eni vrsti na tombolski srečki: kvaterna in činkvin // dobitek pri tomboli, večji od terne: dobiti kvaterno ♪
  8.      kvintêrna  -e ž (ȇ) pet izžrebanih številk v eni vrsti na tombolski srečki: zadeti kvinterno // dobitek pri tomboli, večji od kvaterne: dobiti kvinterno ♪
  9.      ládja  -e ž (ā) 1. veliko vodno vozilo: ladja izpluje, odplove iz pristanišča; ladja nasede, plava, se potopi, pristane, se razbije, ekspr. hitro reže valove; graditi, splaviti, tesati ladjo; valovi premetavajo ladjo; privezati ladjo k obali; raztovoriti ladjo; vkrcal se je na majhno ladjo; potovati z ladjo; gusarska ladja; bok, kljun, krov ladje; nadvodni del ladje; kapitan velike ladje; velika tonaža ladje; trčenje ladij / čezoceanska, rečna ladja; drsna ladja hidrogliser; petrolejska ladja; poltovorna, potniška, ribiška, tovorna, trgovska ladja; šolska ladja za praktični pouk pomorstva, navtike; ladja svetilnik; ladja na jedrski pogon, na vesla; ladja za razsuti, tekoči tovor; publ. naše bele ladje potniške ladje; pren., knjiž. krmariti ladjo človeštva; ladja življenja 2. star. večji čoln: ladje z žitom in vinom so vozile po Savi do Zaloga; živina je vlačila težke ladje proti toku; romarska ladja na Bledu 3. v zvezi vesoljska ali kozmična ladja vozilo, namenjeno za vesoljske polete: vesoljska ladja kroži okoli meseca, pristane; izstreliti vesoljsko ladjo; posadka kozmične ladje 4. rel. del cerkve, namenjen za vernike: ladja se polni z ljudmi; klopi v ladji / cerkvena ladja ● ladja plove pod jugoslovansko zastavo je vpisana v enega od ladijskih vpisnikov v Jugoslaviji; ekspr. podgane že zapuščajo ladjo neznačajni, dvolični ljudje zapuščajo gibanje, stranko, podjetje, ker čutijo, da bi bilo zaradi poslabšanja položaja nevarno ostati; ekspr. cestna ladja zelo velik osebni avtomobil; knjiž., ekspr. ladja puščave velblod ◊ arhit. glavna, prečna, stranska ladja; igr. ladje potapljati otroška igra, pri kateri imata igralca vsak v svoji načrtani mreži označene ladje in drug za drugega ugibata, na katerih kvadratih so; navt. ladja se guga se premika navzgor in navzdol okrog prečne osi; ladja se opoteka se premika navzgor in navzdol okrog prečne in vzdolžne osi hkrati; ladja se ziblje se premika navzgor in navzdol okrog vzdolžne osi; linijska ladja ki vozi po stalni progi in po stalnem voznem redu; ladja dolge plovbe; desni, levi bok ladje gledano od krme proti premcu; določiti položaj ladje ugotoviti zemljepisno dolžino in širino točke, na kateri je ladja; register ladij ustanova, ki z izdajanjem spričeval določa ladjam razrede ter z nadzorom gradnje in naprav skrbi za varno plovbo; voj. admiralska ladja; bojna ladja velika, močno oklopljena vojna ladja, oborožena s topovi raznih kalibrov in torpedi; linijska ladja nekdaj najmočnejša vojna ladja na jadra; matična vojna ladja pomožna vojna ladja za oskrbo manjših vojnih ladij in hidroplanov; vojna ladja oklopljena in oborožena ladja za boj s sovražnim ladjevjem; poročnik bojne ladje čin, za stopnjo višji od poročnika fregate, ali nosilec tega čina; zool. portugalska ladja morski ožigalkar, ki ga sestavljajo različni polipi in meduze, viseči izpod velike mehurjasto napihnjene tvorbe, Physalia ♪
  10.      lahkožív  -a -o prid. (ȋ í) 1. ki moralno ni neoporečen: družiti se z lahkoživimi dekleti / lahkoživo življenje 2. ki ima površen, brezskrben odnos do življenja: lahkoživega mladeniča je nesreča zresnila ♪
  11.      lájnanje  -a s (ȃ) glagolnik od lajnati, igrati: otožno lajnanje / iz razreda se je slišalo glasno lajnanje ♪
  12.      lákoten  -tna -o prid. (á) 1. ekspr. ki čuti, ima strastno željo prisvajati si dobrine; lakomen: lakoten gospodar / biti lakoten na zemljo // ki čuti, ima strastno željo po jedi: lakotna čreda volkov; pren. tista zemlja je lakotna, brez gnoja ne bo rodila 2. ekspr., redko poželjiv: lakotna ženska ● star. čakala jih je lakotna smrt smrt od lakote; star. lakotna leta v 19. stoletju leta, ko je bila lakota lákotno prisl.: lakotno jo gleda; lakotno jesti požrešno ♪
  13.      lánovec  -vca m (ȃ) agr. lan, katerega zrele glavice se ne razpočijo ♪
  14.      láser  -ja m (á) fiz. naprava, ki oddaja curek izredno vzporedne in izredno enobarvne svetlobe: uporabljati laser za merjenje razdalj; vrtati luknjice v diamant z laserjem / plinski laser ♪
  15.      lástovka  -e ž (á) 1. ptica selivka s škarjastim repom in vitkimi krili: v hlevu gnezdijo lastovke; lastovke letijo na jug, se vračajo, se zbirajo; čiri čiri, poje lastovka; cvrkutanje, čebljanje, ščebetanje lastovk ∙ ekspr. ta pesniška zbirka je bila ena prvih lastovk novega časa je med prvimi naznanjala novi čas; preg. ena lastovka ne naredi pomladi iz enega primera se ne morejo delati splošni sklepi 2. kar je po obliki podobno lastovki: otroci delajo papirnate lastovke in jih spuščajo skozi okno / ekspr. smučar je izgubil ravnotežje in presmučal vratca v lastovki ◊ šport. lastovka lik umetnostnega drsanja, pri katerem ima drsalec eno nogo na ledu, drugo pa visoko zanoženo; skakati v vodo v lastovki naprej na glavo z uleknjenim telesom in z razprostrtimi rokami; zool. kmečka lastovka z izrazito izrezanim repom, po hrbtu kovinsko modra, po trebuhu rdečkasto bela, Hirundo rustica; mestna lastovka z neizrazito izrezanim repom, po hrbtu črno modra, po trebuhu bela, Delichon urbica ♪
  16.      lát  -a m, rod. ed. tudi latú (ȃ) 1. zgornji del rastline, ki vsebuje zrna, zlasti pri ovsu, prosu: odtrgati lat; zrel lat / proso že dela late 2. nar. (koruzni) storž: pastirji so pekli late ◊ agr. socvetje moških cvetov na vrhu stebla koruze; bot. socvetje z več grozdi na stranskih poganjkih ♪
  17.      lát  -í ž (ȃ) 1. lat m: težke lati zorečega prosa / oves že dela lati 2. nar. vzhodno (koruzni) storž: kup zrelih lati ♪
  18.      latínec  -nca m (ȋ) ekspr., navadno s prilastkom strokovnjak za latinski jezik: naš profesor je bil dober latinec / žarg., šol. najboljši latinec v razredu ♪
  19.      latínski  -a -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na jezik starih Rimljanov: latinski napisi na spomenikih; latinske besede; latinsko-slovenski slovar / latinska kultura / latinski jezik / latinska pisava latinica; v srednjem veku so bile šole latinske z latinskim učnim jezikom 2. nanašajoč se na narode, katerih jezik se je razvil iz latinščine: njegov živahni latinski temperament; latinske poteze obraza / latinske dežele / ekspr. organizacija prireditve je bila latinska ne dobra, nekoliko površna / Latinska Amerika države Srednje in Južne Amerike ● Latinska četrt četrt v Parizu, kjer so visoke šole; star. tri leta je sedel v latinskih klopeh je obiskoval gimnazijo; ekspr. latinska šola nekdaj srednja šola, gimnazija s poudarkom na latinskem jeziku ◊ navt. latinsko jadro trikotno jadro, privezano na poševni križ; rel. latinski križ križ, ki ima spodnji krak daljši; križ, pri katerem se prsti dotaknejo čela, prsi, leve in desne rame; latinska cerkev katoliška cerkev zahodnega obreda; zahodna cerkev latínsko prisl.: govoriti (po) latinsko; sam.: star. naredil je nekaj latinskih nekaj razredov gimnazije ♪
  20.      ledvíca  -e ž (í) nav. mn. parni organ v trebušni votlini, ki odstranjuje iz krvi sečne snovi in jih izloča v obliki seča: izrezati ledvico; funkcija, vnetje ledvic; biti bolan na ledvicah / kupiti telečje ledvice / svinjske ledvice v omaki ♦ med. presaditi ledvico; umetna ledvica naprava, ki opravlja funkcije ledvice zunaj telesa ♪
  21.      legénda  -e ž (ẹ̑) 1. lit. pripoved, v kateri nastopa Kristus, Marija ali svetniki: brati, poslušati legende; legenda o sv. Petru / legenda pripoveduje, da je Kristus prišel nekoč na Kras / po legendi je sv. Jurij premagal zmaja 2. knjiž. pripoved, zgodba, zlasti o nenavadnih pojavih, dogodkih, ljudeh: ljudstvo je obdalo kralja Matjaža z legendami; vedel sem za legendo o zakladu, ki je menda tam zakopan; o tem kroži mnogo legend / zanimive legende o pesniku // nav. ekspr. neresnična pripoved, izmišljotina: to niso legende, ampak dejstva 3. knjiž., ekspr., navadno v povedni rabi kdor zaradi nenavadnih, izrednih lastnosti vzbuja občudovanje: hrabri komandant je postal legenda / življenje tega človeka je že legenda ∙ knjiž. Matija Gubec je že prešel v legendo je postal legendaren 4. navodilo za razumevanje ustaljenih, dogovorjenih znakov: legenda k zemljevidu, na skici / razstavne muzejske zbirke so bile pomanjkljivo opremljene z legendami 5. num. napis (na novcu, pečatu): spremeniti legendo pečata ♪
  22.      lépljenje  -a s (ẹ́) glagolnik od lepiti: lepljenje plakatov je tam prepovedano / lepljenje kuvert / izdelovati škatlice z izrezovanjem in lepljenjem / lepljenje mokre obleke na telo ♪
  23.      lesenják  -a m (á) ekspr., redko lesen predmet, izdelek, ki predstavlja človeka, žival: stric mu je izrezljal konjička in ta lesenjak je bil njegova najljubša igrača ♪
  24.      léšnik  -a m (ẹ́) sad leske: lešniki so že zreli; jesti lešnike; luščiti, nabirati, treti, zmleti lešnike; kakor lešniki debele solze / dodati omaki za lešnik masla / lešniki so dobro obrodili leska ∙ ekspr. to ni vredno piškavega lešnika zelo malo, nič; preg. s hudičem ni dobro lešnikov brati s hudobnim človekom ni dobro imeti opravka ♦ bot. ameriški lešnik nizka tropska rastlina ali njen sad, ki dozori v zemlji, Arachis hypogaea ♪
  25.      letálen 2 -lna -o prid. (ȃ) med. smrten, smrtonosen: letalni izid bolezni / letalna doza strupa ♦ biol. letalni gen gen, ki povzroči smrt organizma, še preden je ta zrel za razmnoževanje, smrtni gen letálno prisl.: okvare te vrste se končajo letalno ♪

   651 676 701 726 751 776 801 826 851 876  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA