Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

zre (76-100)


  1.      izréjati  -am nedov. (ẹ́) zastar. 1. preživljati, skrbeti za koga: izrejala sta enajst otrok 2. vzgajati: svoje otroke je dobro izrejal ♪
  2.      izrèk  -éka m (ȅ ẹ́) 1. zgoščeno izražena duhovita, globoka misel: v pisanju rad uporablja izreke; svetopisemski izreki; znan je izrek, da žena podpira tri vogle hiše, mož pa enega / čarovni izrek čarovne besede // star. kar je izrečeno, povedano: vaš izrek je zelo pomemben 2. glagolnik od izreči: izrek opomina // jur. del sodbe, ki vsebuje kratko odločitev, rešitev zadeve: izrek kazni, sodbe; zbirka izrekov / sodni izrek 3. mat. trditev, do katere se pride s sklepanjem iz temeljnih resnic, načel: dokazati izrek / binomski izrek; izrek o deljenju / Pitagorov izrek ♪
  3.      izréka  -e ž (ẹ̑) 1. način izgovarjanja besed ali stavkov: naša gledališka izreka temelji na osrednjem govoru; ima dobro, jasno, lepo izreko / po izreki se mu pozna, da je tujec 2. oblikovanje glasov, besed z govorilnimi organi; izgovarjava: prilagoditi pisavo imen izreki; razločna izreka ♦ lingv. knjižna ali zborna izreka kodificirana izreka knjižnega jezika ♪
  4.      izrékanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od izrekati: izrekanje zahvale; izrekanje soglasja k imenovanju odbornikov / natančno, površno izrekanje (besed) / izrekanje kazni, sodbe ♪
  5.      izrékati  -am nedov. (ẹ̑) 1. izražati misli z govorjenjem: izrekati očitke, želje / star. izrekal ji je prijazne besede govoril 2. javno izražati svoje misli: predsedniku so izrekali dobrodošlice; na sestanku so izrekali svoja mnenja o delu // z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: izrekati pohvalo, priznanje; izrekati soglasje k imenovanju odbornikov / kot vljudnostna fraza ob smrti ob očetovi smrti vam izrekam globoko sožalje 3. oblikovati glasove, besede z govorilnimi organi; izgovarjati: otrok še ne zna izrekati vseh glasov; nosljajoče, počasi, s poudarkom izrekati besede ◊ jur. izrekati kazen sporočati obtožencu, kakšno kazen mu je sodišče izbralo in odmerilo za storjeno kaznivo dejanje izrékati se javno izražati svojo odločitev, navadno o pomembnem vprašanju: izrekati se proti predlogu; izrekati se za miroljubno sožitje ♪
  6.      izrekljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da izreči, povedati: želje niso vedno lahko izrekljive / težko izrekljiva beseda izgovorljiva ♪
  7.      izrentáčiti  -im dov. (á ȃ) ekspr. grobo, zadirčno reči, povedati: izrentačil je celo vrsto kletvic izrentáčiti se grobo, zadirčno izraziti jezo, nezadovoljstvo: izrentačil se je ♪
  8.      izrešetati  gl. zrešetati ♪
  9.      izrèz  -éza m (ȅ ẹ́) 1. odprtina, nastala z izrezanjem: paličice se morajo tesno prilegati v izreze; srčast izrez v oknicah // taka odprtina pri obleki, navadno ob vratu: obrobiti, zaokrožiti izrez; globok, majhen, velik izrez; koničast, kvadraten, okrogel izrez; izrez na hrbtu; izrez v obliki črke V / rokavni, vratni izrez // del telesa, ki ga ta odprtina razgalja: pege na izrezu 2. posamezen del, izločen iz česa: ta povest je izrez iz vsakdanjega življenja / impresionisti so slikali izreze iz žive narave 3. manjša enota, izrezana iz česa; izrezek: izrez iz časopisa 4. film., fot. del fotografiranega, filmanega motiva: izbrati izrez; imeti čut za kompozicijo in izrez / filmski izrez 5. redko izrezanje: izrez bule, rakastega tkiva ♪
  10.      izréza  -e ž (ẹ̑) zastar. odprtina pri obleki, navadno ob vratu; izrez: okrogla, štirioglata izreza ♪
  11.      izrezáča  -e ž (á) les. izrezovalka: delati z izrezačo ♪
  12.      izrézanje  -a s (ẹ́) glagolnik od izrezati: izrezanje bule, ledvic ♪
  13.      izrézanka  -e ž (ẹ̑) iz papirja ali podobnega ploskega materiala izrezana podoba: izrezanka iz lepenke / na zalogi imajo dovolj izrezank izrezovank ◊ film. animirani film, v katerem se slike oblikujejo s podobami, izrezanimi iz ploskega materiala ♪
  14.      izrézati  -réžem dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. z rezanjem odstraniti iz česa: izrezati nagniti del jabolka; izrezati kite iz mesa / izrezati bulo, slepič, rakasto tkivo / izrezati nezaželene prizore iz filma ♦ med. izrezati otroka iz maternice // z rezanjem izločiti manjšo enoto iz česa: izrezati članek, sliko; izrezati iz časopisa 2. z rezanjem narediti odprtino, vdolbino v kaj: izrezati bučo, papriko, repo / izrezati obleko narediti izrez pri obleki 3. z rezanjem narediti, izoblikovati: izrezati figuro, šablono; izrezati kip iz lesa; izrezati kvadrate iz pločevine / izrezati okroglo odprtino 4. ekspr. spraviti koga iz neprijetnega, zapletenega položaja: imenitno ga je izrezal; izrezati koga iz zagate; na sodišču se je dobro izrezal izrézan -a -o: kip, izrezan iz kosti; izrezana bula; izrezana figura; globoko izrezana obleka ∙ ekspr. fant je izrezan oče zelo mu je podoben; obraz je kakor izrezan iz materinega obraza popolnoma mu je podoben; prim. zrezati ♪
  15.      izrezávanje  -a s (ȃ) glagolnik od izrezavati: izrezavanje iz časopisa / izrezavanje figur ♪
  16.      izrezávati  -am nedov. (ȃ) izrezovati: izrezavati nagnite dele; izrezavati kite iz mesa / izrezavati slike iz revij / izrezavati odprtino v vrata ♪
  17.      izrézek  -zka m (ẹ̑) 1. manjša enota, izrezana iz česa: spravljati izrezke v mapo; izrezek iz revije / časopisni izrezek / izrezki iz pločevine; pren. prikazati izrezek iz vsakdanjega življenja ljudi 2. odprtina, nastala z izrezanjem; izrez: srčast izrezek v oknicah // star. odprtina pri obleki, navadno ob vratu: izrezek na bluzi / vratni izrezek ♪
  18.      izrezljáti  -ám tudi zrezljáti -ám dov. (á ȃ) z rezilom narediti, izoblikovati: izrezljati igračo, kip; obraz ima tak, kot bi ga izrezljal iz lesa; izrezljati si piščal izrezlján tudi zrezlján -a -o: umetniško izrezljan oltar; izrezljana podoba; na skrinji so izrezljane rožice; bogato izrezljane stopnice ♪
  19.      izrezljávanje  -a s (ȃ) glagolnik od izrezljavati: izrezljavanje lutk, žlic ♪
  20.      izrezljávati  -am nedov. (ȃ) z rezilom delati, oblikovati: izrezljavati igrače, žlice ♪
  21.      izrezoválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor izrezuje: izrezovalec lesenih igrač / izrezovalec papirja ♪
  22.      izrezoválen  -lna -o prid. (ȃ) namenjen za izrezovanje: izrezovalni stroj; izrezovalna žaga / izrezovalna pola pola z narisanimi in pobarvanimi figurami ali deli figur, ki jih otroci izrezujejo ♪
  23.      izrezoválka  -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) 1. ženska oblika od izrezovalec: izrezovalka papirja 2. les. žaga za izrezovanje ♪
  24.      izrezovánje  -a s (ȃ) glagolnik od izrezovati: izrezovanje bule; izrezovanje semen iz paprike / izrezovanje slik iz revij / modelček za izrezovanje krofov ♪
  25.      izrezovánka  -e ž (á) pola z narisanimi in pobarvanimi figurami ali deli figur, ki jih otroci izrezujejo ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA