Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
zrakoplov (8)
- zrakoplòv -óva m (ȍ ọ̄) naprava za letenje po zraku: zrakoplov leti; graditi, konstruirati zrakoplove; pristanek zrakoplova; vožnja z zrakoplovom; baloni, cepelini, letala, zmaji in drugi zrakoplovi // knjiž. s plinom napolnjena podolgovata vodljiva naprava, lažja od zraka, za zračni promet; cepelin: napolniti zrakoplov s plinom; ogrodje zrakoplova ♪
- zrakoplóvec -vca m (ọ̑) knjiž. aeronavt, letalec: prvi zrakoplovci ∙ knjiž. ta ptica je dober zrakoplovec letalec ♪
- zrakoplóven -vna -o prid. (ọ̑) knjiž. aeronavtičen, letalski: zrakoplovna vozila / zrakoplovni promet zračni promet ♪
- zrakoplóvstvo -a s (ọ̑) knjiž. aeronavtika, letalstvo: razvoj, zgodovina zrakoplovstva ♪
- aeronávt -a m (ȃ) kdor je usposobljen za ravnanje z letalom ali zrakoplovom, letalec ♪
- aerostát -a m (ȃ) aer. z lahkim plinom napolnjeno telo; balon, zrakoplov: dvigniti se v stratosfero z aerostatom ♪
- balást -a m (ȃ) 1. nekoristne stvari, navlaka: iz predalov je pospravil ves balast; pren. ti podatki so le nepotreben balast; znebil se je balasta iz preteklosti; v drami je preveč modnega balasta 2. aer., navt. material za obtežitev ladij, zrakoplovov ♪
- letálec -lca [tudi u̯c] m (ȃ) 1. kdor je usposobljen za ravnanje z letalom: postati letalec / jadralni, motorni letalec; športni letalec; vojni letalci // redko aeronavt: letalci v zrakoplovu 2. navadno s prilastkom žival, ki leta: ta ptič je dober letalec; netopir in drugi nočni letalci ♪