Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

zor (436-460)

436.      eksplicírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. razlagati, pojasnjevati: eksplicirati pojem, predpise / uprizoritev drame eksplicira osnovne družbene elemente eksplicíran -a -o: eksplicirana vsebina; racionalno ekspliciran smisel človekovega bivanja ♪
437.      ekspozicíjski  in ekspozícijski -a -o prid. (ȋ; í) nanašajoč se na ekspozicija 3: najbolje je igrala ekspozicijski del svoje vloge; ekspozicijski prizor ♪
438.      ekspresíja  -e ž (ȋ) 1. knjiž. kar izraža ali vzbuja čustveno prizadetost: besedna, izrazna ekspresija / dramatična ekspresija baletnega prizora / vsi stilni elementi so podrejeni idejni ekspresiji 2. med. iztisnjenje: ekspresija zastale posteljice ♪
439.      ekspresíven  -vna -o prid. (ȋ) knjiž. ki izraža ali vzbuja čustveno prizadetost: ekspresivna beseda; ekspresivna izrazna sredstva / opera je ekspresivna zlasti v tragičnih prizorih / ekspresiven umetnik ♪
440.      ekstremíst  -a m (ȋ) človek ekstremnih nazorov, dejanj; skrajnež, prenapetež: poznam ga, v vseh stvareh je ekstremist / ekstremisti v moderni arhitekturi // pripadnik ekstremistične skupine, stranke: ekstremisti so v zadnjem času poizkusili več atentatov; levi in desni ekstremisti v stranki ◊ alp. ekstremni alpinist ♪
441.      elektrifikácija  -e ž (á) zgraditev, gradnja objektov, naprav za prenos in uporabo električne energije: posebno pozornost so posvetili elektrifikaciji hribovskih krajev; industrializacija in elektrifikacija države / elektrifikacija železniških prog / elektrifikacija gospodinjstev uvedba, uvajanje električnih aparatov, naprav v gospodinjstva ♪
442.      elitízem  -zma m (ȋ) soc. nazor, da pripadajo prednostni položaji v družbi, na kakem področju človekovega delovanja eliti: zagovorniki elitizma // prizadevanje za uveljavitev tega nazora na kakem področju človekovega delovanja: elitizem v političnih strankah ♪
443.      elizabetínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na vladanje angleške kraljice Elizabete I.: elizabetinski čas; elizabetinski okus / elizabetinski stil stil v angleškem stavbarstvu, ki združuje gotske in renesančne oblike ♦ gled. elizabetinski oder prizorišče, ki ima v sredino avditorija pomaknjen podij in za ozadje hišo z dvojnimi vrati in balkonom ♪
444.      enájsti  -a -o štev. (á) ki v zapovrstju ustreza številu enajst: že enajsti dan je zdoma; enajsti prizor; enajstega [11.] decembra; ob enajsti (uri) 11^h; 23^h ∙ šalj. enajsta šola pridobivanje življenjskih izkušenj pri otrocih zunaj šole in družine ♪
445.      enák  -a -o prid. (ȃ ā) 1. ki se po lastnostih, značilnostih ujema, ne razlikuje a) med seboj: razdeliti na enake dele; enaki količini, vsoti; hiše so si zelo podobne, niso pa enake; dvojčki so čisto enaki; ploščinsko popolnoma enaki trikotniki; po velikosti sta skoraj enaka b) pri dveh ali več osebah, stvareh: progo sta prevozila v enakem času; združujejo jih enaki interesi; obleki sta enake barve, velikosti; snovi imata vrsto enakih lastnosti; živijo v enakih razmerah c) od določenega, primerjanega: ima enake čevlje kot ti; njegovi ukazi so vzbudili nezadovoljstvo, enak odpor je povzročila tudi njegova samovoljnost prav tak; upam, da boš imel enak uspeh tudi doma; porabil je enako vsoto kot ti / do vsega čuti enako veselje 2. navadno v povedni rabi ki v primerjavi drugega z drugim nobeden nima prednosti, večjih pravic: zame ste vsi enaki; pred zakonom so vsi enaki // ki ne dopušča prednosti, izjem: zakon je za vse enak; vsi imajo enake pravice in enake dolžnosti 3. navadno v povedni rabi ki koga po lastnostih ali po določeni lastnosti dosega: nikoli mu ne bo enak; po zabavnosti mu je enak; ekspr. v vsej okolici ji ni bilo enakega dekleta 4. navadno v povedni rabi ki ohranja, ima lastnosti, značilnosti nespremenjene: vedno sem in bom enak; podoba tega kraja je že dolgo enaka; vsak dan je enaka, samo sitnari 5. v povedni rabi ki po vrednosti, moči ni ne večji ne manjši: lira je enaka dvema dinarjema; vzgon je enak teži izpodrinjene tekočine; leva stran enačbe je enaka desni; ekspr. njegov uspeh je enak ničli 6. star. podoben: družil se je z berači, vagabundi in enakimi postopači; lešnikom enake solze so se ji usule po obrazu / take in enake misli mu je treba izbiti iz glave ♦ jur. enaka volilna pravica volilna pravica, po kateri ima vsak polnoleten državljan le en volilni glas enáko prisl.: časopisa sta o isti stvari enako pisala; problem enako zanima ene in druge; vsi v skupini so približno enako močni ∙ žarg., šport. moštvi, tekmovalca stojita enako imata enake možnosti za dosego zmage enáki -a -o sam.: ekspr. mojster je, da mu ni enakega daleč naokoli; enaka se mu je pripetila kot meni; njemu tudi enaka prede ne godi se mu bolje; preg. enako se z enakim druži ljudje podobnih ali enakih lastnosti, nazorov so radi skupaj, se dobro razumejo ♦ fin. enako za enako enako imenski vrednosti ♪
446.      enakokrílec  -lca m (ȋ) nav. mn., zool. kljunate žuželke z dvema paroma enakih prozornih kril, Homoptera ♪
447.      enákost  -i ž (ā) lastnost, značilnost enakega: enakost gledišč o vprašanjih razorožitve; enakost ploščin; količinska, oblikovna enakost; popolna enakost zagovora obtoženih / napisati znak enakosti med enakima količinama // enakopravnost: enakost ljudi pred zakoni; politična enakost / svoboda, enakost, bratstvo geslo francoske revolucije ♪
448.      enákšen  -šna -o prid. (ā) redko enak: razdeliti na enakšne dele / ljudje enakšnih nazorov / dobiti enakšen vtis; iz enakšnih razlogov ♪
449.      en blòc  [anblok] prisl. (ȍ) knjiž., redko v celoti, nasploh, popolnoma: obsoditi en bloc; en bloc sprejeti, zavrniti nazore, zahteve ♪
450.      enciklopedízem  -zma m (ȋ) 1. nazori francoskih enciklopedistov: duh enciklopedizma 2. ped. težnja, da si učenci pridobijo čim širše, čeprav nepoglobljeno znanje: didaktični enciklopedizem; pretiran šolski enciklopedizem ♪
451.      energétski  -a -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na energijo ali energetiko: iskanje novih energetskih virov; energetske potrebe; pomanjkanje električne energije zaradi premajhnih energetskih zmogljivosti / gradnja energetskih objektov; ustvarili so si močno industrijsko in energetsko bazo; energetska industrija / energetsko gospodarstvo 2. nanašajoč se na energetizem: nazori energetskih monistov ♪
452.      éngelsovski  -a -o prid. (ẹ̑) tak kot pri Engelsu: engelsovski nazori ♪
453.      ênodejánka  -e ž (ē-ȃ) gled. igra v enem dejanju: uprizoriti enodejanko; komedija enodejanka ♪
454.      enostávnost  -i ž (á) lastnost, značilnost enostavnega: enostavnost opreme; jasnost in enostavnost uprizoritve; težnja po enostavnosti in dostopnosti umetnine ♪
455.      epidiaskóp  tudi epidiaskòp -ópa m (ọ̑; ȍ ọ́) priprava za projiciranje neprozornih slik ali diapozitivov: šola ima epidiaskop in filmski projektor ♪
456.      epigón  -a m (ọ̑) nav. slabš. kdor posnema dela pomembnejših vzornikov, navadno v umetnosti: on sploh ni pesnik, je epigon; Jurčičevi epigoni; stranski oltar je delo drugovrstnega kiparskega epigona ♪
457.      epigónstvo  -a s (ọ̑) nav. slabš. posnemanje del pomembnejših vzornikov, navadno v umetnosti: ta pisatelj se nagiba k epigonstvu; plitvo epigonstvo; epigonstvo po vsebini in obliki; njegovo ustvarjanje je daleč od vsakega epigonstva ♪
458.      epikureízem  -zma m (ȋ) 1. filoz. nazor, oprt na Epikurov filozofski nauk, po katerem je cilj človeškega življenja sreča: epikureizem spada k helenističnim materialističnim filozofijam 2. nav. slabš. način življenja, ki teži za telesnim uživanjem in udobnostmi, uživaštvo: prevladujoča nota romana je epikureizem ♪
459.      epikuréjstvo  -a s (ẹ̑) 1. filoz. nazor, oprt na Epikurov filozofski nauk, po katerem je cilj človeškega življenja sreča: epikurejstvo in stoicizem 2. nav. slabš. način življenja, ki teži za telesnim uživanjem in udobnostmi, uživaštvo: popolnoma se je vdal čutnosti in epikurejstvu; rafinirano epikurejstvo ♪
460.      episkóp  tudi episkòp -ópa m (ọ̑; ȍ ọ́) priprava za projiciranje neprozornih slik: klub je dobil nov televizijski sprejemnik in episkop ♪

   311 336 361 386 411 436 461 486 511 536