Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

zoolog (7)

1.      zoológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za zoologijo: zoologi si prizadevajo za rešitev izumirajočih živali; botaniki in zoologi ♪
2.      zoologíja  -e ž (ȋ) veda o živalih, živaloslovje: dognanja zoologije / profesor zoologije ♪
3.      botánik  -a m (á) strokovnjak za botaniko: zborovanje botanikov in zoologov ♪
4.      prirodopís  -a m (ȋ) 1. šol., nekdaj učni predmet v osnovni šoli, ki obsega botaniko, zoologijo in somatologijo: znanje prirodopisa / prirodopis človeka, živalstva 2. star. naravoslovje: področje prirodopisa ♪
5.      zoo...  ali zóo... prvi del zloženk (ọ̑) nanašajoč se na živali ali živalstvo: zoocenoza, zoologija ♪
6.      zoolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na zoologijo: zoološka raziskovanja / zoološki strokovni izrazi / zoološke vrste / zoološka zbirka v muzeju; zoološki vrt zemljišče, na katerem se gojijo živali zlasti za študijske in splošnoizobraževalne namene; živalski vrt ♪
7.      živaloslóvje  -a s (ọ̑) knjiž., redko zoologija: ukvarjati se z živaloslovjem ♪