Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
zof (26-50)
- teozóf -a m (ọ̑) 1. rel. pristaš teozofije: srednjeveški teozof 2. filoz. član društva, krožka za teozofijo: sestanek teozofov ♪
- teozofíja -e ž (ȋ) 1. rel. nauk o dojemanju božanstva na osnovi nadnaravnega navdiha, razsvetljenja, skrivnostnih neposrednih stikov: elementi teozofije pri grških, nemških filozofih; teozofija, misticizem in okultizem 2. filoz. na taki osnovi temelječ nauk o božanski resnici, katere ostanke vsebujejo vse vere, o razvoju s ponovnimi utelešenji in o enakosti vseh ljudi: krožek za proučevanje teozofije; teozofija in antropozofija ♪
- teozófski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na teozofe ali teozofijo: teozofske ideje / teozofski krožek ♪
- túdifilozóf -a m (ȗ-ọ̑) zastar. nepravi, lažni filozof: ne omenjaj tega tudifilozofa ♪
- zafilozofírati -am dov. (ȋ) ekspr. začeti filozofirati: zafilozofirali so o literaturi / tako življenje bi bilo dolgočasno, je zafilozofiral rekel, povedal zafilozofírati se 1. zaradi filozofiranja se zadržati kje predolgo: spet se je zafilozofiral in zamudil kosilo 2. zaradi zavzetega filozofiranja postati nedostopen, nezainteresiran za drugo: tako se je zafilozofiral, da ni videl ničesar okoli sebe ♪
- absolvènt -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) kdor dokonča šolo: absolventi gimnazij, strokovnih šol // kdor je dokončal študij na visoki šoli in je pred diplomo: absolvent arhitekture, filozofske fakultete ♪
- agnosticízem -zma m (ȋ) filoz. nauk, da bistvo stvari ni dostopno človeškemu spoznanju: izpovedovati agnosticizem; filozofski agnosticizem ♪
- aksióm -a m (ọ̑) knjiž. temeljna resnica ali načelo, ki ne potrebuje dokazov: ne moreš biti na dveh mestih hkrati, to je aksiom; postaviti aksiom; matematični aksiomi; aksiomi filozofije; matematika temelji na sistemu aksiomov / ta trditev je postala že skoraj aksiom ♪
- antíčen -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na antiko: občudovati antične kipe; antični pesnik; propad antičnega sveta; antična filozofija, umetnost; uprizoriti antično tragedijo / antični značaj glavnih junakov ♪
- ántimetafízičen -čna -o prid. (ȃ-í) ki je proti metafiziki: antimetafizična filozofija; antimetafizično pojmovanje sveta ♪
- antropologíja -e ž (ȋ) veda o človeku kot členu narave: dognanja antropologije / fizična, kulturna antropologija; filozofska, socialna antropologija / predavanja iz antropologije ♪
- aporíja -e ž (ȋ) filoz., po eleatski filozofski šoli nerešljivo nasprotje pri logični sodbi ♪
- aristotélik -a m (ẹ̄) filoz. pristaš filozofske smeri, ki temelji na osnovnih načelih Aristotelove filozofije: arabski, krščanski aristoteliki ♪
- aristotelízem -zma m (ȋ) filoz. filozofska smer, ki temelji na osnovnih načelih Aristotelove filozofije: utemeljitelj arabskega aristotelizma ♪
- aristótelski -a -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na Aristotelovo filozofijo: aristotelska logika / večina njegovih aristotelskih del še ni objavljena ♪
- ateízem -zma m (ȋ) tajenje, nepriznavanje boga, brezboštvo: popoln ateizem ♦ filoz. filozofska smer, ki zanika eksistenco boga ♪
- atomístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na atomistiko ali atomizem: atomistični nazori starogrških filozofov; atomistična teorija ♦ psih. atomistična psihologija psihologija, ki psihične procese in strukture razlaga s psihičnimi elementi atomístično prisl.: materija je zgrajena atomistično ♪
- atomízem -zma m (ȋ) filoz. nauk nekaterih starogrških filozofov, da je vse, kar je, sestavljeno iz najmanjših nedeljivih delcev: Demokritov atomizem; epikurejski atomizem ♪
- averoízem -zma m (ȋ) filoz. srednjeveška arabska filozofska smer, ki odreka duši nesmrtnost: seznanil se je z arabsko filozofijo in je širil averoizem ♪
- avguštinízem in avgustinízem -zma m (ȋ) filoz. filozofska smer, ki izhaja iz naukov sv. Avguština ♪
- avtízem -zma m (ȋ) psiht. bolezenska zaprtost vase, navadno pri shizofreniji ♪
- bakalavreát -a m (ȃ) nekdaj najnižja stopnja akademske izobrazbe: doseči filozofski bakalavreat ♦ šol. bakalavreat v nekaterih deželah zrelostni izpit ♪
- bergsonízem -zma m (ȋ) filoz. filozofska smer francoskega idealističnega filozofa Bergsona: vpliv bergsonizma ♪
- bêrnsteinovec -vca [-štajn-] m (é) privrženec nemškega politika in filozofa Bernsteina ♪
- bívanjski -a -o prid. (í) nanašajoč se na bivanje b, c: odprti bivanjski odnosi med ljudmi z različnimi svetovnimi nazori; filozofija bivanjskega strahu / glavni junak se neprenehoma cepi na posamezne bivanjske možnosti ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226