Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

zobra (441)

1.      brezobrázen  -zna -o prid. (ā) 1. knjiž. neizrazit, medel: nedoločne in brezobrazne oblike 2. zastar. nesramen, surov, brezobziren: brezobrazni napadi na pisatelja ♪
2.      brezobráznost  -i ž (ā) 1. knjiž. neizrazitost, medlost: brezobraznost in brezosebnost epigonstva 2. zastar. nesramnost, surovost, brezobzirnost: njegova skrajna brezobraznost ♪
3.      izobrázba  -e ž (ȃ) 1. kar se pridobi z izobraževanjem: imeti pomanjkljivo izobrazbo; pridobivati si izobrazbo s šolanjem in branjem / manjka mu glasbena, jezikovna izobrazba; humanistična izobrazba ki obsega področje kulture in umetnosti; klasična izobrazba ki temelji zlasti na znanju klasičnih jezikov in kulture; politehnična izobrazba ki obsega teoretično in praktično poznavanje osnov tehnike; splošna izobrazba ki obsega osnove z vseh glavnih področij človekove dejavnosti; strokovna izobrazba / njegova vsestranska izobrazba ni bila dovolj upoštevana izobraženost, razgledanost // stopnja glede na opravljeno šolanje v določenem šolskem sistemu: navesti v prošnji izobrazbo; stopnja izobrazbe; predpis o minimalni izobrazbi za določena delovna mesta / nižja ali osnovnošolska, srednja ali srednješolska, visoka ali visokošolska izobrazba; ima nepopolno srednjo izobrazbo / šolska izobrazba 2. glagolnik od izobraziti ali izobraževati: a) naloga zavoda je izobrazba kadrov za gospodarstvo; skrbeti za izobrazbo žensk; pravica do izobrazbe / vzgoja in izobrazba v predšolski dobi izobraževanje b) potrebna je izobrazba okusa c) izobrazba zemeljskih plasti ● redko ljudje renesanse niso priznali druge izobrazbe razen antične kulture ◊ šol. formalna izobrazba ki jo izkazuje spričevalo določene šole; priznana izobrazba ki se prizna na osnovi izkušenj brez ustreznega šolanja ♪
4.      izobrázben  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na izobrazba 1: izobrazbena rast otrok; izobrazbena raven, stopnja prebivalstva / izobrazbena struktura vodilnega kadra izobrázbeno prisl.: izobrazbeno različni bralci ♪
5.      izobrázen  -zna -o (ā) pridevnik od izobrazba 2: izobrazna možnost ♪
6.      izobráziti  -im dov. (ā ȃ) 1. načrtno razviti sposobnosti in seznaniti z dosežki različnih področij človekove dejavnosti: izobrazil je cele generacije; izobrazil se je v šoli in z branjem; glasbeno se izobraziti 2. star. razviti, kultivirati: izobraziti jezik 3. zastar. izoblikovati, napraviti: jame so bile take, kot bi jih bila izobrazila človeška roka izobrážen -a -o 1. deležnik od izobraziti: izobražen je bil v najboljši šoli / ima izobražen okus 2. ki ima izobrazbo: daleč naokoli ni bilo bolj izobraženega človeka; je vsestransko, zelo izobražen / glasbeno, jezikovno, literarno izobražen / akademsko izobražen z visokošolsko izobrazbo // redko kulturen, civiliziran: živel je daleč od izobraženega sveta 3. ki opravlja umsko delo ali je z izobrazbo usposobljen zanj: pripraviti govor za izobražene ljudi / izobraženi sloji ♪
7.      izobráženec  -nca m (ȃ) kdor opravlja umsko delo ali je z izobrazbo usposobljen zanj: to knjigo bi moral poznati vsak izobraženec; jezik, sloj izobražencev; kmetje in izobraženci ♪
8.      izobráženje  -a s (ȃ) zastar. izobrazba: razlikovati se po izobraženju / skrbeti za otrokovo izobraženje ♪
9.      izobráženka  -e ž (ȃ) ženska, ki opravlja umsko delo ali je z izobrazbo usposobljena zanj: zbrale so se izobraženke in predstavnice različnih slojev ♪
10.      izobráženost  -i ž (ȃ) značilnost izobraženega človeka: v delu se kaže njegova izobraženost / jezikovna, vsestranska izobraženost ♪
11.      izobráženski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na izobražence: zahaja v izobražensko družbo / izobraženski pogovor / izobraženski poklici ♪
12.      izobráženstvo  -a s (ȃ) sloj izobražencev, izobraženci: narodno izobraženstvo; naloge izobraženstva; preprosto ljudstvo in izobraženstvo ♪
13.      izobraževálec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) kdor izobražuje: izobraževalci ljudstva ♪
14.      izobraževálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na izobraževanje: izobraževalni tečaji; izobraževalne oddaje po radiu; izobraževalno društvo / izobraževalni postopek; izobraževalna učinkovitost šole / izobraževalna politika / izobraževalni center; vzgojno-izobraževalna ustanova ♦ ped. izobraževalna vrednost pouka; splošno izobraževalna šola šola, ki daje splošno izobrazbo ♪
15.      izobraževalíšče  -a s (í) zastar. izobraževalna ustanova: žensko izobraževališče ♪
16.      izobraževálnica  -e ž (ȃ) knjiž., redko izobraževalna ustanova: večerna gimnazija je izobraževalnica odraslih ♪
17.      izobraževánje  -a s (ȃ) glagolnik od izobraževati: a) skrbeti za vzgojo in izobraževanje mladine; oblike izobraževanja odraslih / dopolnilno izobraževanje ki dopolnjuje redni šolski pouk s fakultativnimi predmeti, tečaji, seminarji; ideološko, strokovno izobraževanje delavcev / področje izobraževanja in znanosti ♦ ped. formalno izobraževanje ki razvija učenčeve telesne in duševne, zlasti miselne sposobnosti; materialno izobraževanje ki obsega seznanjanje z dosežki z vseh področij prirodnih in družbenih ved b) izobraževanje jezika ♪
18.      izobraževáti  -újem nedov. (á ȗ) načrtno razvijati sposobnosti in seznanjati z dosežki različnih področij človekove dejavnosti: izobraževati mladino; izobraževati strokovnjake za določena delovna mesta; izobraževati se z branjem; vsestransko se izobraževati / knjiga izobražuje / redko dal ga je v mesto izobraževat študirat // star. razvijati, kultivirati: izobraževati jezik / izobraževati estetski čut ♪
19.      nèizobrážen  -a -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni izobražen: neizobražen človek / bil je glasbeno neizobražen / imeti neizobražen okus ♪
20.      nèizobráženec  -nca m (ȅ-ȃ) neizobražen človek: govorica neizobražencev; izobraženci in neizobraženci ♪
21.      nèizobráženost  -i ž (ȅ-ȃ) značilnost neizobraženega človeka: pri delu se je pokazala njegova neizobraženost / glasbena neizobraženost ♪
22.      pólizobráženec  -nca [ou̯] m (ọ̑-ȃ) kdor je z izobrazbo usposobljen za umsko manj zahtevno delo: ročni delavci in polizobraženci // ekspr. kdor je pomanjkljivo izobražen, premalo razgledan: polizobražence je lahko prepričati o vsem ♪
23.      pólizobráženost  -i [ou̯] ž (ọ̑-ȃ) značilnost polizobraženega človeka: polizobraženost in izobraženost / ekspr. njegova polizobraženost je očitna pomanjkljiva izobraženost ♪
24.      pólizobráženstvo  -a [ou̯] s (ọ̑-ȃ) sloj polizobražencev, polizobraženci: trgovci, nižje uradništvo in drugo polizobraženstvo ♪
25.      prèdizobrázba  -e ž (ȅ-ȃ) predhodna izobrazba: komisija je ugotovila, da večina kandidatov nima primerne predizobrazbe; ustrezna predizobrazba za sprejem na univerzo / za ta poklic je potrebna tehnična predizobrazba ♪

1 26 51 76 101 126 151 176 201 226