Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

zobra (17-41)

17.      izobraževánje  -a s (ȃ) glagolnik od izobraževati: a) skrbeti za vzgojo in izobraževanje mladine; oblike izobraževanja odraslih / dopolnilno izobraževanje ki dopolnjuje redni šolski pouk s fakultativnimi predmeti, tečaji, seminarji; ideološko, strokovno izobraževanje delavcev / področje izobraževanja in znanosti ♦ ped. formalno izobraževanje ki razvija učenčeve telesne in duševne, zlasti miselne sposobnosti; materialno izobraževanje ki obsega seznanjanje z dosežki z vseh področij prirodnih in družbenih ved b) izobraževanje jezika ♪
18.      izobraževáti  -újem nedov. (á ȗ) načrtno razvijati sposobnosti in seznanjati z dosežki različnih področij človekove dejavnosti: izobraževati mladino; izobraževati strokovnjake za določena delovna mesta; izobraževati se z branjem; vsestransko se izobraževati / knjiga izobražuje / redko dal ga je v mesto izobraževat študirat // star. razvijati, kultivirati: izobraževati jezik / izobraževati estetski čut ♪
19.      nèizobrážen  -a -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni izobražen: neizobražen človek / bil je glasbeno neizobražen / imeti neizobražen okus ♪
20.      nèizobráženec  -nca m (ȅ-ȃ) neizobražen človek: govorica neizobražencev; izobraženci in neizobraženci ♪
21.      nèizobráženost  -i ž (ȅ-ȃ) značilnost neizobraženega človeka: pri delu se je pokazala njegova neizobraženost / glasbena neizobraženost ♪
22.      pólizobráženec  -nca [ou̯] m (ọ̑-ȃ) kdor je z izobrazbo usposobljen za umsko manj zahtevno delo: ročni delavci in polizobraženci // ekspr. kdor je pomanjkljivo izobražen, premalo razgledan: polizobražence je lahko prepričati o vsem ♪
23.      pólizobráženost  -i [ou̯] ž (ọ̑-ȃ) značilnost polizobraženega človeka: polizobraženost in izobraženost / ekspr. njegova polizobraženost je očitna pomanjkljiva izobraženost ♪
24.      pólizobráženstvo  -a [ou̯] s (ọ̑-ȃ) sloj polizobražencev, polizobraženci: trgovci, nižje uradništvo in drugo polizobraženstvo ♪
25.      prèdizobrázba  -e ž (ȅ-ȃ) predhodna izobrazba: komisija je ugotovila, da večina kandidatov nima primerne predizobrazbe; ustrezna predizobrazba za sprejem na univerzo / za ta poklic je potrebna tehnična predizobrazba ♪
26.      sámoizobrázba  -e ž (ȃ-ȃ) izobraževanje samega sebe brez šol: pomen samoizobrazbe; krožki za samoizobrazbo; samoizobrazba in samovzgoja ♪
27.      sámoizobraževálen  -lna -o prid. (ȃ-ȃ) nanašajoč se na samoizobraževanje: množično samoizobraževalno delo / raznovrstnost samoizobraževalnih oblik ♪
28.      sámoizobraževánje  -a s (ȃ-ȃ) izobraževanje samega sebe brez šol: strokovno samoizobraževanje; samoizobraževanje ljudskih množic; skrb za samoizobraževanje ♪
29.      splôšnoizobrázben  -a -o prid. (ó-ȃ) nanašajoč se na splošno izobrazbo: nizka splošnoizobrazbena raven ♪
30.      splôšnoizobraževálen  -lna -o prid. (ó-ȃ) nanašajoč se na izobraževanje, ki obsega osnove vseh glavnih področij človekove dejavnosti: splošnoizobraževalne oddaje; splošnoizobraževalni in strokovni predmeti ♦ ped. splošnoizobraževalna šola šola, ki daje splošno izobrazbo ♪
31.      adolescénca  -e ž (ẹ̑) ped. doba človekovega razvoja med puberteto in zrelostjo, mladostna doba: izobraževanje mladega človeka v dobi adolescence ♪
32.      akadémski  -a -o prid. (ẹ̄) 1. nanašajoč se na šole najvišje stopnje: akademski poklic; akademski slikar; akademska izobrazba / akademski naslov; akademska čast / predavanje se bo začelo brez akademske četrti tradicionalne četrturne zakasnitve // nanašajoč se na slušatelje teh šol: akademski pevski zbor; akademsko društvo 2. nanašajoč se na najvišjo znanstveno in umetniško ustanovo: seja akademskega sveta 3. knjiž. strogo strokoven, znanstven: akademska diskusija; delo je na akademski višini // slabš. samo teoretičen, neživljenjski: pusto akademsko razpravljanje akadémsko prisl.: akademsko izobražen človek ♪
33.      andragógika  -e ž (ọ́) veda o vzgajanju in izobraževanju odraslih: predavanja temeljijo na izsledkih andragogike; ustanovili so katedro za andragogiko ♪
34.      arhivár  -ja m (á) strokovni uslužbenec v arhivu: dobil je službo mestnega arhivarja; arhivar časopisnega podjetja; društvo arhivarjev / filmski arhivar ♦ biblio. arhivski uslužbenec z visoko izobrazbo ♪
35.      bakaláver  -vra m (ā) nekdaj naslov človeka z najnižjo stopnjo akademske izobrazbe: bakalaver svobodnih znanosti ♪
36.      bakalavreát  -a m (ȃ) nekdaj najnižja stopnja akademske izobrazbe: doseči filozofski bakalavreat ♦ šol. bakalavreat v nekaterih deželah zrelostni izpit ♪
37.      bibliotekár  -ja m (á) strokovni uslužbenec v knjižnici; knjižničar: bibliotekar študijske knjižnice ♦ biblio. knjižničarski uslužbenec z visoko izobrazbo ♪
38.      blagočúten  -tna -o prid. (ū) zastar. ki je blagih čustev: izobražen in blagočuten mož ♪
39.      bógoiskátelj  -a m (ọ̑-ȃ) knjiž. komur je iskanje boga življenjski cilj: izpovedi bogoiskatelja // filoz. pripadnik religiozno-filozofske smeri med ruskim izobraženstvom v začetku 20. stoletja ♪
40.      bógoiskáteljstvo  -a s (ọ̑-ȃ) knjiž. iskanje boga kot življenjski cilj: bogoiskateljstvo ga je zaposlovalo vse življenje // filoz. religiozno-filozofska smer med ruskim izobraženstvom v začetku 20. stoletja ♪
41.      bolèč  -éča -e prid. (ȅ ẹ́) ki povzroča bolečine: boleča glava; rana je močno boleča / boleč udarec; pren. reševati boleče probleme, spore; boleča ugotovitev // publ., v zvezi boleča točka pojav, ki povzroča skrb, terja rešitev: izobrazbena struktura kadrov je naša boleča točka; pogostni izostanki so edina boleča točka v kolektivu boléče prisl.: vprašanje ga je boleče prizadelo; prim. boleti ♪

   1 17 42 67 92 117 142 167 192 217