Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

zobec (13)



  1.      zóbec  -bca m (ọ́) ekspr. manjšalnica od zob: ob smehu je pokazala vrsto redkih zobcev / grablje s polomljenimi zobci; zobci pogonskega mehanizma; zobci znamke ♦ bot. izstopajoč, različno oblikovan del listnega roba; obrt. polkrožna ali trikotna prvina navadno ob robu klekljane, kvačkane čipke; zobček
  2.      cevozóbec  -bca m (ọ̑) zool. afriški sesalec s cevastim rilcem, ki se hrani s termiti, Orycteropus
  3.      mlečnozóbec  -bca m (ọ̑) nav. slabš. mlad, neizkušen človek: namesto krepkih mož so nam poslali četo mlečnozobcev / v politiki je še mlečnozobec / kot nagovor ti pa kar molči, mlečnozobec
  4.      ozóbec  -bca m (ọ̑) vet. del, ki se prikuje, privije na krake podkve za preprečevanje drsenja: na asfaltu se poznajo sledovi ozobcev
  5.      redkozóbec  -bca m (ọ̑) nav. mn., zool. južnoameriški sesalci z zakrnelim zobovjem ali brez zob, Edentata
  6.      zverozóbec  -bca m (ọ̑) pal. izumrli plazilec, iz katerega so se posredno razvili sesalci: pojavitev zverozobcev v karbonu
  7.      cína  -e ž () arhit. kamnitni zobec na vrhu stolpa ali trdnjavskega obzidja: trdnjave s cinami in strelnimi linami
  8.      mlečno...  ali mléčno... prvi del zloženk (ẹ́) nanašajoč se na mlečen: mlečnokislinski; mlečnozobec
  9.      mlečnozóbež  -a m (ọ̑) redko mlečnozobec: ne mislite, da je to kak mlečnozobež, prav resen človek je
  10.      mlečnozóbnež  -a m (ọ̑) redko mlečnozobec: ta mlečnozobnež ga že ni pretepel
  11.      oprímnica  -e ž () vet. del na sprednjem ukrivljenem delu podkve za preprečevanje drsenja: ozobec in oprimnica
  12.      rogljíček  -čka m () manjšalnica od rogljič: žemlje in rogljički / oblikovati rogljičke; orehovi, sirovi rogljički / rogljički pri vilicah / redko znamki ne sme manjkati noben rogljiček zobecknjiž., redko v roki sta držala vsak svoj rogljiček sladoleda kornetobrt. koničasta prvina navadno ob robu klekljane, kvačkane čipke
  13.      zalúst  in zálust -ústi ž (; á ) nazaj obrnjen zobec na kakem orodju, orožju, ki preprečuje, ovira izdrtje: zalust se zlomi; trnek z zalustjo




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA