Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

zna (926-950)



  1.      brížen  -žna -o prid.) knjiž. skrben: brižni sadjar pravočasno obreže drevje; premalo brižen za svojo zunanjost / njena brižna skrb za otroke brížno prisl.: brižno se je lotil učenja; stražar se brižno ozira na vse strani
  2.      brnênje  -a s (é) glagolnik od brneti: sliši se drdranje in brnenje; brnenje televizijskih kamer, motorja; brnenje strune, brzojavnih žic; pesn. brnenje poletja ♦ rad. motnja, ki jo pri sprejemu povzroča omrežna frekvenca
  3.      brónsen  -sna -o in brónzen -zna -o (ọ̑) pridevnik od bronsa: bronsna barva; prim. brónčen
  4.      brucelóza  -e ž (ọ̑) med., vet. kužna bolezen goveda, drobnice in prašičev, ki se prenaša tudi na človeka: govedo je okuženo z brucelozo; prašičja bruceloza
  5.      brúcovstvo  -a s () žarg. lastnost, značilnost brucov: brucovstvo se mu je poznalo na vsakem koraku
  6.      brúseljski  -a -o [sǝl] prid. (ú) nanašajoč se na Bruselj: bruseljske znamenitosti ♦ obrt. bruseljska čipka šivana ali klekljana čipka iz zelo tankega sukanca in z bogatimi, baročnimi vzorci
  7.      bŕzdati  -am nedov. () 1. nadevati, nameščati brzdo: sluge so brzdali konje 2. zadrževati z brzdo: brzdal je iskrega konja, da je stopal v korak // knjiž. obvladovati, zadrževati: brzdati čustva, strasti; komaj je brzdal jezo; človek se mora znati brzdati ● ekspr. brzdaj jezik pazi, kaj, kako govoriš; ne govôri mnogo bŕzdan -a -o: v strasteh brzdan človek
  8.      bŕzen  -zna -o prid. () nar. hiter: Še otrok sem služil pri nekem kmetu, ki je imel lepe, brzne kobile (M. Kranjec)
  9.      brzojàv  -áva m ( á) električna naprava za prenašanje dogovorjenih znakov na daljavo: sporočiti po brzojavu; on dela pri brzojavu / brezžični brzojav ♦ navt. strojni brzojav priprava za prenos povelj s poveljniškega mostu v strojnico // redko urad za sprejemanje in oddajanje brzojavk
  10.      brzopís  -a m () 1. biblio. pisava v starem in srednjem veku, v kateri se uporabljajo namesto posameznih besed določeni znaki; tahigrafija: uporabljati brzopis 2. zastar. stenografija
  11.      brzopísen  -sna -o prid. () nanašajoč se na brzopis: arheolog je razrešil brzopisna znamenja / brzopisne okrajšave
  12.      brzopotézen  -zna -o prid. (ẹ̑) šah. ki se izvaja s hitrimi, časovno omejenimi potezami: brzopotezni turnir; brzopotezno prvenstvo / naš najboljši brzopotezni igralec
  13.      brzorézen  -zna -o prid. (ẹ̄ ẹ̑) teh., v zvezi brzorezno jeklo jeklo za obdelovalno orodje, s katerim se da hitro rezati; hitrorezno jeklo
  14.      brzostrúžen  -žna -o prid.) teh., v zvezi brzostružno jeklo jeklo za obdelovalno orodje, s katerim se da hitro rezati; hitrorezno jeklo
  15.      brzovôzen  in brzovózen -zna -o prid. (ó; ọ̄) ki se mora hitro prepeljati, zlasti po železnici: brzovozno blago / brzovozni tovorni list; brzovozna tarifa
  16.      bŕžda  prisl. () knjiž. izraža precejšnjo verjetnost; najbrž: to bo bržda držalo; bržda se še danes ne znajde
  17.      budítelj  -a m () kdor si prizadeva za nacionalni, politični in kulturni dvig naroda: mož je bil znan narodni buditelj in govornik
  18.      budíteljski  -a -o prid. () ki si prizadeva za nacionalni, politični in kulturni dvig naroda: čitalnice so imele buditeljski značaj
  19.      búdnica  -e ž () 1. zvočni znak za vstajanje: budnica je bila ob sončnem vzhodu; ob šestih so zatrobili budnico; zvoniti za budnico // skladba, ki jo na prazniške dni igra godba zgodaj zjutraj: na dan vstaje so igrali budnice; zjutraj je bila budnica, dopoldne pa gasilska vaja 2. lit. pesem, ki vzbuja narodno zavest: rodoljubna budnica
  20.      bújnost  -i ž (ū) lastnost, značilnost bujnega: bujnost rasti / občudoval je bujnost njenih las; pesn. bujnost pomladi / barvna bujnost
  21.      buláva  -e ž () na Poljskem in v Ukrajini, nekdaj okrašena palica kot znamenje hetmanske oblasti: pozlačena bulava
  22.      búlavost  -i ž (ú) lastnost, značilnost bulavega: bulavost kože
  23.      búrk  -a m () nar. burka, šala, norčija: Res smo bili vsi nekoliko uporni in iznajdljivi, kadar je bilo treba napraviti kak burk (F. Finžgar)
  24.      burkáč  -a m (á) ekspr. kdor (rad) uganja burke; burkež: znan kot širokoustnež in burkač // kdor poklicno zabava gledalce z burkami: nastop burkačev v cirkusu
  25.      burléska  -e ž (ẹ̑) lit. delo, ki na šaljiv, včasih grob način prikazuje življenje: napisati burlesko; v svoji burleski ne prizanaša nikomur // muz. skladba šaljivega značaja

   801 826 851 876 901 926 951 976 1.001 1.026  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA