Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

zna (9.095-9.119)


  1.      stréharica  -e ž (ẹ̑) nar. 1. skodla: prekriti streho s streharicami 2. rastlina z mesnatimi listi in navadno rožnatimi ali rumenkasto belimi cveti; netresk: na slamnati strehi raste streharica ♪
  2.      strél  -a m (ẹ̑) 1. sprožitev strelnega orožja, ki jo spremlja močen pok: strel ga je prestrašil; dati znak s strelom; zaustavili so jih s streli; strel iz bližine; strel iz puške, topa; strel s šibrami / stopil je proti njemu s puško na strel držeč (nabito) puško, usmerjeno naravnost predse / strel odjekne, poči / odšli so brez strela ne da bi ustrelili, streljali; oddati nekaj strelov nekajkrat ustreliti / častni strel 2. izstrelitev krogle, naboja: strel v hrbet, nogo; strel mimo / opozorilni, svarilni strel / težko je hodil zaradi strela v ramo zadetka // izstreljena krogla, naboj: strel ga je oplazil, zadel, zgrešil; padali so pod streli bili ubiti / do sem strel ne seže domet krogle, naboja / nizki ki zadene cilj v spodnjem, visoki strel ki zadene cilj v zgornjem delu; oplazni strel 3. šport. močen sunek, udarec žoge proti vratom: neubranljiv strel; igra je bila polna dobrih strelov / prosti strel strel z žogo v korist nasprotnika zaradi kršenja pravil igre; strel iz kota ● ekspr. to je pa strel v prazno zgrešena, ponesrečena, neuspela stvar; ekspr. s strelom so ga poslali na oni svet ustrelili so ga ◊ lov. žival mu je prišla na strel v ugoden položaj za streljanje nanjo; lov., voj. milostni strel s katerim se skrajša trpljenje umirajočemu; šport. startni strel kot znak za začetek plavanja, teka (na tekmovanju) ♪
  3.      strélen  -lna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na streljanje: dobre strelne razmere / kopati strelne jarke strelske jarke; strelna lina odprtina v obrambnem zidu, steni, skozi katero se strelja; priti v strelno razdaljo; strelno orožje / obvezati strelne rane ∙ star. strelni prah smodnik ♦ lov. strelni znak značilni gib, reakcija zadete živali glede na mesto zadetka; voj. strelna moč orožja število nabojev, ki jih lahko izstreli določeno orožje v časovni enoti ♪
  4.      streméti  -ím nedov. (ẹ́ í) knjiž. prizadevati si doseči, uresničiti kaj: stremeti k napredku; stremeti po resnici, znanju; stremeti za tem, da se uveljavijo mladi avtorji // prizadevati si priti do česa, pridobiti kaj: stremeti po gmotnih dobrinah; stremeli so za ugodjem, zabavo stremèč -éča -e: k dobremu stremeč človek ♪
  5.      stremljívost  -i ž (í) knjiž. lastnost, značilnost stremljivega: zavedal se je svoje stremljivosti / besedilo brez literarne stremljivosti ♪
  6.      streníranost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost streniranega: streniranost športnikov ♪
  7.      strepetávati  -am nedov. (ȃ) 1. rahlo, komaj zaznavno zamahovati s perutmi: ptiči strepetavajo 2. vztrepetavati: v spanju ječi in strepetava; strepetavati po vsem telesu / njeno telo strepetava ♪
  8.      strépniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) rahlo, komaj zaznavno zamahniti s perutmi: ptica je nemirno strepnila ♪
  9.      strésati  -am nedov. (ẹ́) 1. delati, povzročati, da se kaj sunkovito, hitro premika, navadno sem in tja: konj stresa grivo; stresati hruško, jablano; šipe so se stresale od grmenja; vihar se zaganja v kočo, da se kar stresa / stresal ga je, da bi ga prebudil; stresati koga za ramo / pri pozdravu stresati komu roko / jok, smeh mu stresa telo; brezoseb. stresa ga ob misli na prizore, ki jih je videl; stresati se od groze, strahu // delati hitre, sunkovite gibe: stresati z glavo // ekspr., z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: groza jo stresa / mraz ga stresa (po hrbtu) 2. ekspr. pojavljati se kje v veliki meri, z veliko intenzivnostjo: grom stresa dolino; kriki so stresali ozračje 3. s tresenjem spravljati kam kaj sipkega, drobnega: stresati grozdje v čeber, krompir na kup; stresati orehe; ekspr. oblaki stresajo dež in točo na polje // redko raztresati: stresati papirčke po tleh; košara je prepolna, zato se jabolka stresajo 4. s tresenjem odstranjevati: stresati drobtine s prta; veter stresa liste, sadeže z drevesa / stresati pepel s cigarete otresati // s tresenjem delati, da na čem ni več določene stvari: stresati prt; ne stresajte rjuh skozi okno ● ekspr. stresati dovtipe, šale praviti, pripovedovati; ekspr. stresati jezo, nejevoljo na koga, nad kom zaradi jeze, nejevolje zelo neprijazno z njim govoriti, ravnati; ekspr. letnice, podatke je kar iz rokava stresal znal jih je povedati, našteti zelo hitro, brez premišljanja; ekspr. stresati ogenj in žveplo na nasprotnika silovito ga napadati z besedami; pog. že spet stresa sitnost sitnari; ekspr. stresati smeh zelo se smejati; smejal se je, kot bi orehe stresal glasno, hrupno strésati se ekspr. izražati svojo jezo, nejevoljo v govorjenju, ravnanju: spet se stresa nad njo; v službi ima težave, doma se pa stresa stresáje: stresaje z glavo, mu je segel v besedo stresajóč -a -e: jokal je, stresajoč glavo; nebo in zemljo stresajoč grom; telo stresajoč smeh; prim. iztresati ♪
  10.      strésen  -sna -o (ẹ̑) pridevnik od strés: znajti se v stresni situaciji ♪
  11.      stréšica  -e ž (ẹ́) 1. manjšalnica od streha: strešica nad vhodnimi vrati; lesena, steklena strešica 2. lingv. grafično znamenje a) kot sestavina nekaterih črk: napisati manjkajoče strešice; strešica na č, š b) za široki dolgi naglašeni samoglasnik: zaznamovati s strešico; strešica, krativec in ostrivec ♪
  12.      stréžba  -e ž (ẹ̑) glagolnik od streči: prevzel je strežbo v obednici; počasna, spretna strežba; strežba s toplimi jedmi / šef strežbe / solidna strežba gostov / strežba kupcem / bolniška strežba / za strežbo ima več služabnikov / strežba zidarjem / strežba strojem ◊ gost. dunajska strežba pri kateri se servirajo jedi gostu že na krožnikih; etažna strežba strežba hotelskim gostom v njihovih sobah; francoska strežba pri kateri si gost sam postreže s prinesenih plošč ♪
  13.      stréžen  -žna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na strežbo: strežno osebje / strežna mizica / opravljati strežno službo ♪
  14.      stréžnica  -e ž (ẹ̑) 1. ženska, ki streže: za strežnice na gostiji so najeli mlada dekleta; hitra, prijazna strežnica 2. bolnišnična delavka, ki opravlja pomožna dela v zvezi z oskrbo bolnikov: v bolnici potrebujejo nekaj novih strežnic / bolniška strežnica 3. v nekaterih deželah služabnica, zlasti za osebno strežbo: pozvoniti strežnici ♪
  15.      stréžnik  -a m (ẹ̑) 1. kdor streže: radi so ga najemali za strežnika; hiter, prijazen strežnik 2. bolnišnični delavec, ki opravlja pomožna dela v zvezi z oskrbo bolnikov: bolnik je pozvonil strežniku / bolniški strežnik 3. v nekaterih deželah služabnik, zlasti za osebno strežbo: strežnik mu je prinesel zajtrk; livrirani strežniki 4. v katoliški cerkvi kdor streže duhovniku pri obredih: duhovnik in strežniki ♪
  16.      strgáč  -a m (á) strgalo: podrgniti s strgačem / na strgaču si je očistil blatne čevlje na strgalniku ◊ gozd. strgač orodje za zaznamovanje drevja; zool. žitni strgač škodljiva žuželka, ki povzroča poškodbe na listih ovsa, pšenice in ječmena, Lemma melanopus ♪
  17.      strgálka  -e [u̯k in lk] ž (ȃ) priprava za strganje, odstranjevanje: ostrgati led s šip s strgalko; plastična, železna strgalka ♪
  18.      stríc  -a m (í) 1. očetov ali materin brat: stric je prišel na obisk; ima tri strice in eno teto / stric po materi / mali ali mrzli stric očetov ali materin bratranec // navadno kot nagovor starejši znan moški: kam ste namenjeni, stric 2. ekspr. človek, ki zaradi svojega položaja lahko posreduje za koga: brez strica tega ne bi dosegel; ima veliko zvez in stricev ● biti, ostati (doma) za strica v kmečkem okolju biti, ostati neporočen pri poročenem bratu, sestri; šalj. stric iz Amerike bogat in radodaren človek ♪
  19.      strížen 1 -žna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na strig 2: strižni preizkus; strižna sila / strižni modul količina, ki pove, koliko strižna sila spremeni obliko telesa; strižna napetost napetost v trdni snovi pri strigu ♪
  20.      strížen 2 -žna -o prid. (ȋ) tekst., v zvezi strižna volna volna, dobljena pri striženju mrtve ovce ♪
  21.      stŕmec  -mca m (ȓ) 1. knjiž. strmina: srečala sta se tam, kjer se začne strmec; proga je bila speljana po strmcu navzdol / vzpenjal se je v strmec pod vrhom hriba / vožnja po strmcih ni bila prijetna 2. razmerje med višinsko razliko in vodoravno oddaljenostjo dveh točk, navadno v toku reke, potoka: hiter tok zaradi strmca; strmec reke znaša v tem delu tri promile / tu je največji strmec doline ♪
  22.      stŕmost  -i ž (ŕ) značilnost strmega: strmost hriba / ekspr. vznemirjala jo je strmost njegovega pogleda ostrost, predirljivost ♪
  23.      stŕnjenost  -i ž (ŕ) lastnost, značilnost strnjenega: strnjenost gozda; strnjenost mestnega središča / narodnostna strnjenost; strnjenost vseh revolucionarnih sil / strnjenost kompozicije, pripovedi ♪
  24.      strófičnost  -i ž (ọ́) knjiž. pojav ali dejstvo, da je pesem razdeljena na kitice, strofe: ta pesnik priznava rime in strofičnost ♪
  25.      stróg  -a -o prid., stróžji (ọ̑ ọ̄) 1. ki zahteva, pričakuje dosleden red, disciplino: ima strogega očeta, učitelja; njeni starši niso strogi; bil je strog do samega sebe in do drugih; biti strog z otroki / imeti strogo vzgojo // ki izraža, kaže zahtevo po takem redu, disciplini: strog glas, pogled; naredil je strog obraz / njegove besede so bile stroge // ki ne odstopa od določenih pravil, načel: strog kritik, sodnik; ocenjevalci so bili zelo strogi / stroga merila; stroga etična načela 2. ki ne dovoljuje nobene izjeme, nobenega odstopanja: strog predpis, zakon; stroga prepoved kajenja; navodila so zelo stroga / v razredu je vzdrževal strog red; strog ukaz / zdravnik mu je predpisal strogo dieto / od nje so zahtevali strogo diskretnost, molčečnost 3. ki vsebuje, izraža neprizanesljiv, neizprosen odnos: strog izbor člankov; uvesti strog nadzor nad čim; doletela ga je stroga kritika; znan je po strogem ocenjevanju / dobil je strog opomin; tako dejanje zasluži najstrožjo grajo, kazen; strogo ravnanje s prestopniki 4. ekspr. ki se pretirano dosledno, načelno zavzema za kaj: uvršča se med stroge častilce moderne umetnosti; strog republikanec, vegetarijanec 5. nav. ekspr. ki se pojavlja v zelo izraziti obliki: stroga omejenost, razdeljenost področij / stroga doslednost, natančnost; po strogi logiki bi stvar drugače razložili / to je že stroga znanost / klasicistično strog princip zgradbe; stroge sistematske oblike; stroge zakonitosti razvoja / hiše, stvari so stale v strogem redu 6. knjiž. oblikovan preprosto, brez olepšav: v kotu je stala stroga vojaška postelja; pohištvo v sobi je bilo strogo / stroge tapete notranjosti niso polepšale / bluza z visokim, strogim ovratnikom; stroga pričeska; njena obleka se mu je zdela za to priložnost preveč stroga ∙ knjiž. občudoval je njeno strogo lepoto pravilno, klasično 7. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: povsod je zavladala stroga tišina / vojska je v strogi pripravljenosti / razumeti kaj v strogem pomenu besede / publ. stanuje v strogem središču (mesta) ◊ rel. strogi post post, pri katerem se ne sme uživati mesa in se sme le enkrat na dan do sitega najesti strógo stil. strogó prisl.: strogo gledati, govoriti; strogo ločiti med prijateljstvom in hinavščino; sodil je strogo, a pravično; strogo upoštevati predpise, roke; glas mu zveni strogo; hodil je v strogo krojeni obleki; strogo objektivno mnenje; to je strogo prepovedano ♦ jur. strogo zaupno kot pripis na dopisu, dokumentu oznaka, da se smejo z vsebino dopisa, dokumenta seznaniti le določeni ljudje ♪

   8.970 8.995 9.020 9.045 9.070 9.095 9.120 9.145 9.170 9.195  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA