Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

zna (7.920-7.944)


  1.      razpredélnica  -e ž (ẹ̑) pregledno razporejeni podatki o čem, sestavljeni po določenih kriterijih: razpredelnica kaže rast gospodarske dejavnosti te delovne organizacije; sestaviti razpredelnico // navadno s črtami omejen prostor za vpisovanje takih podatkov: narisati razpredelnico; vpisati kaj v razpredelnico / pritrditi razpredelnico na steno ● ekspr. njega ni mogoče spraviti v nobeno razpredelnico zaradi individualnih značilnosti ga ni mogoče uvrstiti v nobeno skupino ♪
  2.      razprédenost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost razpredenega: razpredenost žičnih ovir / ekspr. razpredenost trgovske mreže po državi ♪
  3.      razpredmétiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž. narediti, da se kaj predmetnega, čutno zaznavnega začne kazati na nepredmeten način: ta umetnost je skušala razpredmetiti stvarnost ♪
  4.      razpréti  -prèm dov., razpŕl (ẹ́ ȅ) 1. narediti, da sosednji deli pridejo v položaj a) ko tvorijo med seboj določen kot: preklal je palico in dele razprl; razpreti veje sadnega drevja / razpreti roke v objem razširiti b) ko niso več drug ob drugem: razpreti opornike v rudniku; razpreti s klinom, z zagozdo 2. narediti, da prilegajoči se deli česa pridejo v položaj a) ko tvorijo med seboj določen kot: razpreti klešče; razpreti pahljačo b) ko so najbolj oddaljeni drug od drugega: kača je razprla gobec; razpreti veke / razpreti dlan, pest / oči je široko razprla c) ko niso več drug ob drugem sploh: roža razpre cvet; zrel strok se je razprl / pav je razprl rep 3. star. spreti: razpreti sosede; razpreti se s prijateljem ● knjiž. razprl se mu je smisel tega trpljenja spoznal je ◊ tisk. povečati presledke med črkami v okviru besede razpŕt -a -o: razprti cveti; razprti sosedje; razprte dlani; opore morajo biti razprte z močnimi razporami; široko razprte oči ♦ tisk. razprti tisk tisk z večjimi presledki med črkami, da je beseda bolj opazna; prisl.: razprto tiskane besede ♪
  5.      razprostránjenost  -i ž (ā) 1. lastnost, značilnost razprostranjenega: razprostranjenost obdelovalnih površin / razprostranjenost po površini 2. knjiž. razširjenost: razprostranjenost posameznih živalskih vrst / razprostranjenost idej, misli ♪
  6.      razprostŕtost  -i ž (ȓ) lastnost, značilnost razprostrtega: razprostrtost peruti ∙ knjiž. zemljepisna razprostrtost posameznih ras razširjenost ♪
  7.      razpŕsiti se  -im se dov. (r̄ ȓ) ekspr. pobahati se, postaviti se: gospodar se rad razprsi ∙ ekspr. razprsil se je, da se spozna na te stvari samozavestno, bahavo je rekel, povedal ♪
  8.      razpuščênost  -i ž (é) ekspr. lastnost, značilnost razpuščenega: razpuščenost mladih ljudi; razpuščenost in podivjanost otrok / spolna razpuščenost ∙ ekspr. pri njih vlada precejšnja razpuščenost precejšen nered ♪
  9.      razrahljánost  -i ž (á) lastnost, značilnost razrahljanega: razrahljanost kamnitih skladov / ekspr. razrahljanost discipline / ekspr. čustvena razrahljanost ♪
  10.      razráslost  -i ž (á) lastnost, značilnost razraslega: razraslost vej ♪
  11.      razráščenost  -i ž (ȃ) lastnost, značilnost razraščenega: starost in razraščenost dreves ♪
  12.      rázred  -éda m (á ẹ́) 1. stopnja, organizacijska enota izobraževanja v osnovnih in srednjih šolah: šola ima štiri razrede; izdelati razred; v sedmem razredu je padel; nižji in višji razredi; učbenik za peti razred / žarg., šol. izpit čez razred razredni izpit // skupnost učencev, ki imajo navadno pouk hkrati v istem prostoru: ukiniti, ustanoviti razred; predsednik razreda; disciplina v razredu / razred je šel na izlet učenci / biti vprašan pred razredom // prostor, v katerem je ta skupnost: stopiti v razred; ob zvonjenju morajo biti učenci v razredu 2. soc., navadno v zvezi družbeni razred ljudje, ki imajo enak odnos do proizvajalnih sredstev in enak delež pri bogastvu družbe: odpraviti družbene razrede; nasprotja med (družbenimi) razredi / gospodujoči, priviligirani, vladajoči družbeni razred; ideolog meščanskega (družbenega) razreda 3. skupina sorodnih znanstvenih ali umetniških področij pri akademiji: razred za družbene, matematične, naravoslovne vede; razred za umetnosti // člani akademije, ki pripadajo taki skupini: o tem sklepa drugi razred (akademije) 4. šport., navadno s prilastkom tekmovalci, razvrščeni zlasti glede na dosežene rezultate: priti, uvrstiti se v najvišji svetovni razred; vrhunski razred smučarjev 5. navadno s prilastkom kar ima v okviru kake razporeditve, razdelitve enake, podobne značilnosti: razvrstiti kaj v razrede; ta spomenik je uvrščen v najvišji vrednostni razred / tarifni razredi // stopnja kakovosti in uporabnosti česa: to blago spada v prvi razred; vagon drugega, prvega razreda / kakovostni razredi 6. avt., šport. razdelitev osebnih in dirkalnih avtomobilov ter motornih koles zlasti glede na gibno prostornino motorja: deliti avtomobile v razrede; nižji, srednji, višji razred / tekmovati v razredu do dvestopetdeset kubičnih centimetrov 7. biol. sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva, nižja od debla: vretenčarji se delijo na šest razredov; razred pijavk ◊ aer., navt. določiti ladji, letalu razred; ekon. nevarnostni razredi v katere so uvrščeni predmeti, ljudje glede na nevarnost, ogroženost; gozd. debelinski razred drevja; jur. plačilni, pokojninski razred do 1965 glede na naziv, kvalifikacijo, delovno dobo določena razvrstitev, po kateri se odmerja plača, pokojnina; volilni razred v stari Avstriji razvrstitev prebivalstva za volitve glede na družbeni položaj posameznika; navt., voj. razred stopnja v nekaterih činih; kapetan I. razreda; soc. delavski razred v kapitalizmu ljudje, ki se preživljajo kot mezdni delavci v industriji ali kmetijstvu; šol. ponavljati, preskočiti razred ♪
  13.      razrédba  -e ž (ẹ̑) zastar. razvrstitev, razporeditev: velikost, oblika in razredba atomov / znanstvena razredba živali klasifikacija ♪
  14.      razrédčenost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost razredčenega: razredčenost barve, škropiva ♪
  15.      razrédnost  -i ž (ẹ̑) soc. lastnost, značilnost razrednega: razrednost družbe ♪
  16.      razreševáti  -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, da kaj preneha biti neznano, nejasno, zapleteno: razreševati rebuse / razreševati neznano pisavo // delati, da kaj preneha obstajati: razreševati probleme / razreševati spore 2. priznavati, potrjevati prenehanje funkcij, pooblastil, navadno zaradi izteka mandata: razreševati koga dolžnosti, obveznosti / te organe voli in razrešuje skupščina ♪
  17.      razrešíti  in razréšiti -im dov. (ȋ ẹ́) 1. narediti, da kaj preneha biti neznano, nejasno, zapleteno: razrešiti uganko; razrešiti znamenja na pergamentu; kar ga je dolgo mučilo, se je razrešilo samo od sebe / hotel je razrešiti vse skrivnosti narave spoznati, razkriti ♦ lit. razrešiti dramski zaplet; mat. razrešiti enačbo rešiti // narediti, da kaj preneha obstajati: razrešiti problem, vprašanje / razrešiti spor / razrešiti protislovje odpraviti 2. priznati, potrditi prenehanje funkcij, pooblastil, navadno zaradi izteka mandata: razrešili so ga dolžnosti sekretarja; razrešiti koga obveznosti, odgovornosti / razrešiti stari odbor razréšen -a -o: razrešen zaplet; biti razrešen dolžnosti, funkcij ♪
  18.      razrvánec  -nca m (á) ekspr. razrvan človek: znašel se je med samimi razrvanci ♪
  19.      razsejánost  -i ž (á) lastnost, značilnost razsejanega: razsejanost rastlin / knjiž. razsejanost industrijskih središč ♪
  20.      razsévati 1 -am nedov. (ẹ́) knjiž. razširjati, raznašati: ptice razsevajo seme nekaterih rastlin / razsevati vznemirljiva gesla ♪
  21.      razséžen  -žna -o prid., razséžnejši (ẹ́ ẹ̄) 1. ki zavzema razmeroma veliko površino, velik prostor: razsežni gozdovi; stavba ni visoka, je pa razsežna; park zavzema razsežno ozemlje / razsežne opekline / razsežen prostor velik 2. ki zavzema razmeroma veliko področje a) glede na delovanje, učinek: razsežna eksplozija b) glede na problematiko, vsebino: razsežna dejavnost društva; to vprašanje je zelo razsežno / razsežna zgodba ♪
  22.      razséžnost  -i ž (ẹ́) 1. lastnost, značilnost razsežnega: razsežnost gozdov / razsežnost romana 2. vsaka od smeri, v katerih telo zavzema prostor: ploskev ima dve razsežnosti; globinska razsežnost; ploskovna, prostorska razsežnost / časovna razsežnost; ustvariti tretjo razsežnost na sliki globino, plastičnost // količina določenih enot, ki jih ima telo v vsaki od teh smeri: izmeriti, ugotoviti razsežnosti plavalnega bazena; ta zaboj ima enake razsežnosti kot oni; ekspr. prostor orjaških razsežnosti 3. publ., s prilastkom kar je določeno z dejstvi, odnosi tega, kar izraža prilastek: analizirati družbene razsežnosti romana; dati, imeti določene razsežnosti; razmišljati o duhovnih razsežnostih življenja; politična razsežnost problema / gibanje je dobilo zavidljive razsežnosti se je zelo razširilo ♪
  23.      razsípnost  -i ž (ȋ) nav. ekspr. lastnost, značilnost razsipnega človeka: očital ji je razsipnost; skopost in razsipnost ♪
  24.      razslojênost  -i ž (é) lastnost, značilnost razslojenega: družbena, socialna razslojenost; razslojenost ljudi glede na poklicno pripadnost ♪
  25.      razstavljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost razstavljivega: razstavljivost pohištva ♪

   7.795 7.820 7.845 7.870 7.895 7.920 7.945 7.970 7.995 8.020  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA