Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

zna (7.295-7.319)


  1.      prevážen  -žna -o prid. (á ā) knjiž., ekspr. zelo važen, zelo pomemben: prevažni dogodki zadnjih dni; ima več prevažnih nalog; povedati si mnogo prevažnih novic ♪
  2.      prevédba  -e ž (ẹ̑) 1. knjiž. glagolnik od prevesti: prevedba formule v splošni jezik ∙ zastar. prevedba romana v francoščino prevod 2. jur. uradno priznanje nove pravice ali prilagoditev že priznane pravice novim predpisom: prevedba delavca na nove prejemke / prekontrolirati prevedbe ♪
  3.      prevedljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost prevedljivega: medsebojna prevedljivost jezikov ♦ lit. prevedljivost poezije ♪
  4.      preverítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od preveriti: preveritev podatkov / preveritev znanja ♪
  5.      prevériti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. s primerjanjem dejstev, znakov ugotoviti resničnost, pravilnost, točnost česa: preveriti podatke, poročila; tega ni mogoče preveriti; izkustveno, večkrat preveriti / praksa mora preveriti posamezne oblike dela ♦ adm. preveriti točnost prepisa; šol. preveriti znanje učencev ugotoviti znanje učencev z izpraševanjem, ponavljanjem predelane snovi // na tak način ugotoviti kaj sploh: preveriti število udeležencev 2. star. prepričati: skušala ga je preveriti, da se moti; na svoje oči sem se preveril o tem / ta dokaz vsakogar preveri prevérjen -a -o: podatki niso preverjeni; bil je preverjen, da ga ne mara; vse je natančno preverjeno ♪
  6.      prevérjanje  -a s (ẹ́) glagolnik od preverjati: preverjanje podatkov; preverjanje politične prakse na kongresih; preverjanje pripovedovanega z dejstvi / pismeno preverjanje znanja / preverjanje samega sebe o čem ♪
  7.      prevérjati  -am nedov. (ẹ́) 1. s primerjanjem dejstev, znakov ugotavljati resničnost, pravilnost, točnost česa: preverjati podatke, sodbe; preverjali so, ali govori resnico; bolje je zate, da tega ne preverjaš; s poskusi preverjati kaj; natančno preverjati / prepustnice so strogo preverjali pregledovali ♦ adm. preverjati točnost prepisa; šol. preverjati znanje učencev ugotavljati znanje učencev z izpraševanjem, ponavljanjem predelane snovi // na tak način ugotavljati kaj sploh: preverjati udeležbo učencev pri pouku; ladja je morala neprestano preverjati svoj položaj / preverjati umsko raven kandidatov 2. star. prepričevati: preverjajo me, da ona ni kriva; preverjal se je, da ta tekmec zanj ni nevaren ♪
  8.      prevérjenost  -i ž (ẹ̑) 1. lastnost, značilnost preverjenega: preverjenost podatkov / moralna preverjenost kandidatov 2. star. prepričanje, prepričanost: dokazovati kaj z veliko preverjenostjo; trdna preverjenost ♪
  9.      preverljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost preverljivega: hipoteza z majhno stopnjo verjetnosti in preverljivosti ♪
  10.      prevésen  -sna -o prid. (ẹ̑) knjiž. ki se lahko prevesi: prevesna deska ● knjiž., redko prevesna zgornja ustnica ustnica, ki sega, visi čez spodnjo; zastar. prevesna večina bralcev velika, pretežna ◊ alp. prevesna stena previsna stena; bot. prevesni cvet cvet, ki ima upognjen pecelj ♪
  11.      prevêsti  -vêdem dov., prevêdel in prevédel prevêdla; stil. prevèl prevêla (é) 1. izraziti, podati pisano ali govorjeno besedilo enega jezika z jezikovnimi sredstvi drugega jezika: prevesti neznane besede; prevesti roman; prevedel je njegovo vprašanje; prevesti iz slovenščine v nemščino; star. prevesti na slovensko v slovenščino; umetniško prevesti / kot označba avtorstva prevedel X, opremil Y 2. knjiž. narediti, da kaj nastopa, se pojavlja v drugačni obliki: prevesti formule v splošni jezik; prevesti svoja občutja v jezik glasbe / vaša vprašanja bom prevedel v bolj razumljiv jezik ♦ mat. s transformacijo prevesti enačbo višje stopnje v enačbo nižje stopnje 3. jur. uradno priznati nove pravice ali prilagoditi že priznane pravice novim predpisom: prevesti delavca na nove prejemke / prevesti koga v nov naslov 4. redko prepeljati: prevesti jetnike v drugo jetnišnico ● star. na sejmu se vsako leto prevede veliko živine proda, kupi prevedèn -êna -o: roman je dobro preveden; večji del vojaštva je bil preveden na fronto; bil je preveden v višji naslov ♪
  12.      prevídeti  -im dov. (í ȋ) star. 1. spoznati, dojeti: pameten človek to lahko previdi; previdel je, da je vse zaman; zdaj lahko previdiš, kako nespametno si ravnal 2. preskrbeti, oskrbeti: prevideti vojake s hrano; prevideti se s tobakom ● star. prevideti nesrečo napovedati, predvideti ◊ rel. prevideti bolnika podeliti mu zakramente za umirajoče prevíden -a -o: umreti previden ♪
  13.      prevídnost  -i ž (í) lastnost, značilnost previdnega človeka: znan je po svoji previdnosti / opozarjati koga na previdnost previdno ravnanje / preden je spregovoril, je iz previdnosti zaprl vrata; ravnati s potrebno previdnostjo ∙ preg. previdnost je mati modrosti kdor se hoče izogniti nesreči, mora biti previden ♦ rel. božja previdnost ga je vodila Bog ♪
  14.      prevísnost  -i ž (ȋ) alp. lastnost, značilnost previsnega: previsnost in navpičnost sten ♪
  15.      prevládati  -am dov. (ā) 1. nastopiti kje v večjem številu, v večji količini kot kaj istovrstnega ali sorodnega: med priseljenci so prevladali rudniški delavci; na tem področju so prevladali iglavci / kmalu je na obzorju prevladala rožnata barva // postati bolj razširjen kot kaj istovrstnega ali sorodnega: v teh krajih je prevladala nemščina / prevladalo je mnenje, prepričanje o nujnosti teh ukrepov; ta zavest je končno prevladala // dobiti pomembnejši položaj kot kaj istovrstnega ali sorodnega: v prvih razredih je prevladal pouk materinščine / ta organizacija je skušala prevladati nad drugimi 2. preh., knjiž. prevzeti, premagati: prevladal ga je ponos; ženo je prevladal obup prevládan -a -o: ta smer v filozofiji je že prevladana ♪
  16.      prevladovánje  -a s (ȃ) glagolnik od prevladovati: prevladovanje domačega kapitala v gospodarstvu / prevladovanje listnatih gozdov nad iglastimi / za njegove slike je značilno prevladovanje svetlih barv ♪
  17.      prevladováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. biti, nahajati se kje v večjem številu, v večji količini kot kaj istovrstnega ali sorodnega: med priseljenci so prevladovali belci; na tem ozemlju prevladujejo iglasti gozdovi / v njihovem gospodarstvu prevladuje tuji kapital / na sliki prevladujejo temne barve // biti bolj razširjen kot kaj istovrstnega ali sorodnega: prevladovalo je mišljenje, mnenje, naj se to delo opusti 2. imeti pomembnejši položaj kot kaj istovrstnega ali sorodnega: na tej šoli prevladuje jezikovni pouk / v takratnem političnem življenju je prevladovalo nacionalno vprašanje / na njihovih sestankih prevladujeta dve temi ● pri tem človeku čustva prevladujejo nad razumom ta človek se ravna bolj po čustvih kot po razumu; še naprej bo prevladovalo lepo vreme bo pretežno lepo vreme prevladujóč -a -e: imeti prevladujoč položaj na tržišču; prevladujoči vzroki nesreče; pri tem slikarju je prevladujoča barva modra; prevladujoča značilnost česa ♦ bot. prevladujoča vrsta vrsta, ki prevladuje v rastlinski združbi; dominantna vrsta ♪
  18.      prevlážen  -žna -o prid. (á ā) preveč vlažen: prevlažen zrak; prevlažna prst / prevlažno vreme prevlážno prisl., v povedni rabi: bilo je prevlažno in pretoplo ♪
  19.      prevòd  in prêvod -óda m (ȍ ọ́; é ọ́) 1. glagolnik od prevesti ali prevajati (besedilo): lotiti se prevoda zahtevnejših del; pomagati pri prevodu / roman je izšel v prevodu znanega prevajalca / kot označba avtorstva prevod X, oprema Y 2. besedilo, navadno literarno, znanstveno delo, v jeziku, v katerega ga je prevedel prevajalec: izročil mu je slovenski prevod sodbe; oceniti prevod; primerjati prevod in izvirnik; slovenski prevod je narejen po francoski izdaji / dobesedni prevod ki se popolnoma ujema s predlogo, z originalom ♪
  20.      prevózen  in prevôzen -zna -o prid. (ọ̄; ó) 1. nanašajoč se na prevoz: prevozni stroški; prevozna cena, tarifa / prevozni kalo; prevozne listine / prevozno podjetje; prevozna sredstva 2. po katerem se da peljati, voziti: cesta ni prevozna; težko prevozno zemljišče 3. ki se da prepeljati: stroj je prevozen in praktičen / publ. bolnik ni prevozen ni sposoben za prevoz ● publ. prodam avto, prevozen v voznem stanju ◊ elektr. prevozna napajalna transformatorska postaja; žel. prevozni tir tir na postaji za vožnjo vlakov, ki se ne ustavljajo ♪
  21.      prevóznost  in prevôznost -i ž (ọ̄; ó) lastnost, značilnost prevoznega: slaba prevoznost terena; informacije o prevoznosti cest ♪
  22.      prevrátnost  -i ž (ā) lastnost, značilnost prevratnega: prevratnost dobe / ekspr. prevratnost mladih umetnikov ♪
  23.      prevrníti  in prevŕniti -em dov. (ȋ ŕ) 1. spremeniti lego, položaj česa: prevrniti stol; z nogo je prevrnil zaboj / vihar je prevrnil drevo podrl / po nesreči prevrniti stojalo; klop se je prevrnila; tovornjak se je prevrnil / ekspr. fant se je z vso silo prevrnil vznak padel / prevrniti se s čolnom // z določenimi gibi povzročiti, da kdo pade: podstavil mu je nogo in ga prevrnil; sunil ga je in prevrnil v sneg / udarec ga je prevrnil po vozu 2. spremeniti lego, položaj česa tako, da se premakne okoli daljše osi ali v krogu; obrniti: štirje so pograbili svinjo za noge in jo prevrnili na hrbet; prevrnil se je na drugo stran in spal naprej 3. ekspr. nahitro spremeniti, predrugačiti: prevrniti družbeni red; domišlja si, da bo prevrnil svet / ta dogodek mu je prevrnil vse življenje ● ekspr. njega ne prevrne vsaka sapica je trden, zdrav; ekspr. vse kote so prevrnili, pa knjige niso našli povsod so pogledali, vse so preiskali; star. vino je izpil in kozarec prevrnil na mizo poveznil; prevrniti kozolec narediti obrat telesa okrog prečne osi naprej ali nazaj na podlagi; ekspr. celo stanovanje je prevrnila na glavo popolnoma spremenila, predrugačila; vse je razmetala, spravila v nered; redko pognojiti in prevrniti zemljo z oranjem obrniti; star. januar se je že prevrnil čez polovico minila je prva polovica januarja; star. bojim se, da se bo vreme prevrnilo spremenilo prevŕnjen -a -o: po tleh ležijo prevrnjeni stoli; prevrnjen voz; prevrnjen zaboj ♪
  24.      prevzémati  -am nedov. (ẹ̑) 1. začenjati imeti, kar je komu namenjeno: v skladišču prevzema blago; prevzemati les; pokojnino prevzema tudi za soseda // začenjati imeti, kar ima tudi kdo drug: prevzemati besede iz drugih jezikov; počasi so prevzemali njihove navade; iz občudovanja prevzema tudi slog njegovega pisanja 2. opravljati uradni postopek ob začetku opravljanja kake funkcije: danes prevzema tajniške posle // začenjati opravljati kako funkcijo, dejavnost: prevzemati delo, popravila; rad prevzema funkcije; polagoma sam prevzema vodstvo / rad prevzema komične vloge 3. z dajalnikom povzročati, da kdo česa ne dobi, nima več: novi hotel jim prevzema goste 4. vzbujati močen čustveni odziv, zlasti a) sočutje, žalost: jok žensk in otrok ga je prevzemal; njen obup ga prevzema b) občudovanje: sončni zahod je vse prevzemal c) vnemo: znanstveno delo ga zelo prevzema 5. biti, obstajati kje v veliki meri, z veliko intenzivnostjo: groza in strah sta jo prevzemala tiste ure; vsa leta ga je prevzemalo sovraštvo / take misli so ga prevzemale, kadar je bil sam // z oslabljenim pomenom izraža nastopanje stanja, kot ga določa samostalnik: začel ga je prevzemati dvom; polagoma ga prevzema utrujenost ● ekspr. prevzemam krivdo, odgovornost pripravljen sem sprejeti (vse) posledice svoje ali tuje krivde; prevzemati (plesalke) med plesom prositi za ples plesalke, ki že s kom plešejo prevzémati se postajati prevzeten, ošaben: zaradi uspehov se je začel prevzemati prevzemajóč -a -e: prevzemajoč material, se je ponesrečil; ideje, prevzemajoče mladino ♪
  25.      prevzéten  -tna -o prid., prevzétnejši (ẹ́ ẹ̄) ki ima pretirano dobro mnenje o sebi in kaže navadno prezir, zaničevanje do drugih: prevzeten in neprijazen fant; biti, postati prevzeten / prevzetno govorjenje, vedenje / ekspr. prevzetna misel drzna, nenavadna prevzétno prisl.: prevzetno se držati, govoriti ♪

   7.170 7.195 7.220 7.245 7.270 7.295 7.320 7.345 7.370 7.395  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA