Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
zna (70-94) 
- álmožna -e ž (á) zastar. miloščina: deliti, prositi almožno ♪
- blagoznánstvo -a s (ȃ) nauk o surovinah in njihovi predelavi: blagoznanstvo proučuje uporabno vrednost blaga / tretjo uro je na urniku blagoznanstvo ♪
- bogoznánec -nca m (ȃ) zastar. strokovnjak za bogoslovje; bogoslovec: katoliški bogoznanci ♪
- bógzná in bóg zná prisl. (ọ̑-ȃ) star. bogve: bogzna zakaj to dela / drži se, kot bi bil bogzna kdo; igra ni bogzna kako duhovita ♪
- breznačêlen -lna -o prid. (ȇ) ki je brez načel: breznačelni in neznačajni ljudje / breznačelni konkurenčni boj; breznačelno popuščanje ♪
- breznačêlnež -a m (ȇ) ekspr. breznačelen človek: brezznačajneži in breznačelneži ♪
- breznačêlnost -i ž (ȇ) stanje brez načel: politična breznačelnost; breznačelnost v literaturi / onemogočil se je s svojo breznačelnostjo ♪
- breznačŕten -tna -o prid. (ȓ) redko ki je brez načrta: breznačrtno delo; breznačrtno izkoriščanje gozdov ♪
- breznačŕtnost -i ž (ȓ) redko značilnost breznačrtnega: breznačrtnost gospodarjenja / vladala je breznačrtnost in anarhija ♪
- breznadéjen -jna -o prid. (ẹ̑) knjiž., redko brezupen: breznadejna ljubezen / breznadejna trpkost ♪
- breznadéjnost -i ž (ẹ̑) knjiž., redko brezup: v ljudi se je zajedala trudna breznadejnost ♪
- breznáden -dna -o prid. (ȃ) knjiž. brezupen: breznaden boj; položaj je bil breznaden / breznadna zapuščenost ♪
- breznaglásen -sna -o prid. (ā) lingv. ki je brez naglasa: breznaglasna beseda ♪
- breznaglásnica -e ž (ȃ) lingv. beseda, ki je brez naglasa: enozložna breznaglasnica ♪
- breznaglásnost -i ž (ā) lingv. značilnost breznaglasne besede ♪
- bréznanje -a s (ẹ̑) glagolnik od breznati se: breznanje mačk ♪
- breznároden -dna -o prid. (á) ki je brez narodnosti: breznarodni prebivalci države / breznarodna kultura ♪
- breznárodnost -i ž (á) breznarodno stanje: zamenjavati mednarodnost z breznarodnostjo ♪
- bréznati se -am se nedov. (ẹ̄ ẹ̑) navadno v zvezi z maček kazati nagnjenje za parjenje; goniti se: mačke se breznajo ♪
- brezznačájen -jna -o prid. (ȃ) knjiž. ki je brez značaja, časti: izprijen, popolnoma brezznačajen človek ♪
- brezznačájnež -a m (ȃ) ekspr. brezznačajen človek: to so lažnivci, brezznačajneži ♪
- brezznačájnost -i ž (ȃ) lastnost brezznačajnega človeka: brezznačajnost ljudi / politična brezznačajnost ♪
- bréžnat -a -o prid. (ẹ̑) nar. severovzhodno nagnjen, strm: brežnat svet / brežnata kmetija ♪
- čeznaráven -vna -o prid. (á) 1. knjiž. nenavadno, izredno velik: čeznaravna postava 2. zastar. nadnaraven, nenaraven: upodabljati čeznaravno lepoto ♪
- čeznatúren -rna -o prid. (ȗ) 1. knjiž. nenavadno, izredno velik: ima čeznaturen vpliv na množice; čeznaturna moč; čeznaturno trpljenje 2. zastar. nadnaraven, nenaraven: čeznaturna prikazen ♪
1 20 45 70 95 120 145 170 195 220 
