Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
zna (601-625)
- atavístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na atavizem: atavističen pojav, znak / atavistična dispozicija / atavistična strast do zemlje podedovana ♪
- atavízem -zma m (ȋ) biol. ponovitev telesnih ali duševnih lastnosti davnih prednikov na potomcih: premagovati atavizem; pojavi, znaki atavizma; pren. otresti se atavizmov preteklosti ♪
- ateíst -a m (ȋ) kdor taji, ne priznava boga, brezbožnik: popoln ateist ♦ filoz. pripadnik ateizma ♪
- ateízem -zma m (ȋ) tajenje, nepriznavanje boga, brezboštvo: popoln ateizem ♦ filoz. filozofska smer, ki zanika eksistenco boga ♪
- àtektóničnost -i ž (ȁ-ọ́) lastnost, značilnost atektonskega: atektoničnost stavbe / atektoničnost pesniške oblike ♪
- atenéj -a m (ẹ̑) vznes., redko znanstvena ustanova ali visoka šola: bil je profesor znanega ateneja ♪
- atentátor -ja m (ȃ) kdor naredi atentat: atentator je izginil; neznan atentator ♪
- àtípičen -čna -o prid. (ȁ-í) knjiž. ki ni tipičen, neznačilen: atipičen potek bolezni; atipične celice v telesu ♪
- átlas 2 -a m (ā) svilena tkanina, ki se blešči zlasti na pravi strani: rdeč, rožnat atlas; atlas za podlogo; obleka iz belega atlasa // tekst. vezava, ki se uporablja pri mehkejših tkaninah: barhant tkejo v atlasu ♪
- àtonálnost -i ž (ȁ-ȃ) 1. muz. komponiranje, ki zanika tonalnost: zagovarjati princip atonalnosti in atematičnosti; dosežki atonalnosti // lastnost, značilnost atonalnega: atonalnost moderne glasbe 2. knjiž. neubranost, razbitost: v pesmi se kaže atonalnost oblike in verza ♪
- àtóničen -čna -o prid. (ȁ-ọ́) lingv. ki je brez naglasa; breznaglasen: atonična beseda ♪
- atraktívnost -i ž (ȋ) značilnost atraktivnega; privlačnost, zanimivost: atraktivnost predstave / po atraktivnosti in kvaliteti je bilo tekmovanje na najvišji ravni / pokrajina je polna turističnih atraktivnosti ♪
- atribút -a m (ȗ) 1. značilen spremni pojav: gledališče, glasba, muzeji so atributi mesta; idejna borba z vsemi svojimi atributi, gospodarskimi, političnimi in družbenimi // oznaka, vzdevek: lastiti si atribut izvirnosti; prisvajati si atribute božanstva 2. za osebo ali stvar značilen predmet: pisan cekar je folklorni atribut; mučeniški, svetniški atributi; žezlo je atribut oblasti ◊ filoz. bistvena, neodtujljiva lastnost predmeta ali pojava; lingv. prilastek ♪
- áudi -ja [au̯di] m (ȃ) tip zahodnonemškega osebnega avtomobila znamke Auto Union: povečati uvoz audijev ♪
- avantgárdnost -i ž (ȃ) lastnost, značilnost avantgardnega: avantgardnost moderne umetnosti / miroljubna avantgardnost ♪
- averoízem -zma m (ȋ) filoz. srednjeveška arabska filozofska smer, ki odreka duši nesmrtnost: seznanil se je z arabsko filozofijo in je širil averoizem ♪
- àvitaminózen -zna -o (ȁ-ọ̑) pridevnik od avitaminoza: avitaminozno obolenje ♪
- ávkcija -e ž (á) ekon. dražba, licitacija, zlasti na mednarodnem tržišču: kupiti, prodati na avkciji; ponudba in povpraševanje na svetovnih avkcijah krzna ♪
- ávla -e ž (ȃ) velika veža v javnih poslopjih: proslava je bila v šolski avli; seznam novincev je objavljen v univerzitetni avli; avla gledališča, kina, postaje ♦ arhit. dvoriščni prostor pred antičnimi stavbami; prostor pred glavnim vhodom starokrščanskih bazilik ♪
- avspícija -e ž (í) nav. mn., knjiž. 1. znamenje, ki kaže na potek dogodkov v prihodnosti: to so slabe avspicije zanj 2. redko pokroviteljstvo, varstvo: delo poteka pod predsednikovimi avspicijami ♪
- avstrofílski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na avstrofile ali avstrofilstvo: bil je iz znane avstrofilske družine / avstrofilska politika ♪
- avstrofílstvo -a s (ȋ) avstrofilska miselnost: bil je znan po svojem avstrofilstvu ♪
- avt in out -a [áu̯t] m (ȃ) šport. prostor za mejno črto igrišča: žoga je padla v avt; metanje iz avta / žarg. sodnik je zapiskal avt s piskom naznanil, da je žoga padla v ta prostor ♪
- avténtičnost -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost avtentičnega; pristnost, verodostojnost: dokazal je avtentičnost pisma; avtentičnost besedila; zgodovinska avtentičnost drame / avtentičnost prevoda ♪
- ávtobiográfičnost -i ž (ȃ-á) lastnost, značilnost avtobiografskega: avtobiografičnost romana / zelo opazna je pisateljeva avtobiografičnost ♪
476 501 526 551 576 601 626 651 676 701