Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

zna (545-569)



  1.      aplicíranje  -a s () glagolnik od aplicirati: apliciranje ekonomske znanosti na konkretne gospodarske naloge
  2.      aplicírati  -am dov. in nedov. () 1. prenesti na kaj, prilagoditi kaj čemu: avtor aplicira svoje teorije na politiko; marsikako predavateljevo misel lahko aplicirate nase; aplicirati pravilo na konkreten primer; tuje izkušnje so aplicirali na domače razmere 2. uporabiti, uveljaviti: rešitev hočejo aplicirati kot splošno načelo; aplicirati znanje v praksi 3. obl. našiti, nalepiti okrasek, zlasti na tkanino ali na usnje: aplicirati čipke na obleko aplicíran -a -o: pouk je apliciran na krajevne potrebe; aplicirane vede aplikativne
  3.      aplikácija  -e ž (á) 1. knjiž. prenašanje na kaj, prilagoditev čemu: v dramskem ustvarjanju se je uveljavila aplikacija antičnih motivov na sodobne probleme; izpeljati je treba aplikacijo načel na konkretne primere; to je slaba aplikacija splošnega zakona na to omejeno področje 2. knjiž. uporaba, uveljavitev: poverili so mu praktično aplikacijo izdanih ukrepov; aplikacija znanstvenih izsledkov, sodobnih agrotehničnih metod v poljedelstvu 3. našit, nalepljen okrasek, zlasti na tkanini ali na usnju: našiti aplikacije; obleka z aplikacijami; aplikacija iz usnja ♦ šol. začasno nalepljen, pritrjen znak, navadno na zemljevidu ali na flanelografu
  4.      aplikatíven  -vna -o prid. () nanašajoč se na aplikacijo, uporaben: aplikativne vede, znanosti; aplikativna raziskovalna dela
  5.      ápnar  tudi apnár -ja m (; á) kdor žge ali prodaja apno: kot apnarja so ga poznali daleč naokrog
  6.      apodíktičnost  -i ž (í) lastnost, značilnost apodiktičnega: apodiktičnost trditve / v njegovih izjavah moti apodiktičnost
  7.      apokalíptičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na apokalipso: apokaliptična prerokovanja, videnja / apokaliptični jezdeci jezdeci, ki naznanjajo velike nesreče // knjiž. strahoten, grozoten, grozljivo veličasten: apokaliptična groza; apokaliptična znamenja uničenja / apokaliptični slog pesnitve
  8.      apokrífnost  -i ž () značilnost apokrifnega: apokrifnost teksta
  9.      apolíničnost  -i ž (í) knjiž. lastnost, značilnost apoliničnega: erotična in kozmična apoliničnost pesnikove lirike
  10.      àpolítičnost  -i ž (-í) lastnost, značilnost apolitičnega človeka: apolitičnost prebivalstva industrializiranih držav / brezidejnost in apolitičnost v književnosti
  11.      aposterióren  -rna -o prid. (ọ̑) filoz. dobljen iz izkustva, izkustven: aposteriorna spoznanja
  12.      a posterióri  prisl. (ọ̄) filoz. iz izkustva, po izkustvu, ant. a priori: dokazovati, sklepati a posteriori; neskl. pril.: spoznanje a posteriori
  13.      apóstol  -a m (ọ̑) 1. rel. vsak od dvanajsterih Kristusovih učencev: apostol Peter; pisma apostolov / Dejanja apostolov knjiga svetega pisma, ki opisuje zgodovino prve Cerkve // prvi oznanjevalec krščanstva: slovanska apostola Ciril in Metod / apostol narodov sv. Pavel 2. s prilastkom goreč glasnik ideje: biti apostol miru
  14.      apostróf  -a m (ọ̑) lingv. grafično znamenje v obliki vejice za označevanje izpuščene črke, opuščaj
  15.      apotropéjski  -a -o prid. (ẹ̑) etn. ki ima po ljudskem verovanju moč, da odganja nesrečo, varuje: apotropejsko dejanje, znamenje
  16.      apriorízem  -zma m () aprioristično stališče: v tej stvari je vsak apriorizem odveč; apriorizem v presojanju ga je zavedel / sklepal je na podlagi apriorizmov; nevarnost apriorizmov v kritiki ♦ filoz. nazor, da obstajajo spoznanja, ki niso odvisna od izkustva
  17.      apriórnost  -i ž (ọ̑) značilnost apriornega: apriornost njegovih trditev / avtorjev ton dogmatične apriornosti
  18.      aproksimácija  -e ž (á) knjiž. približna ocenitev, približno ocenjevanje: statistična aproksimacija; metoda sukcesivne aproksimacije ♦ mat. spodnja aproksimacija približna vrednost, ki ne presega prave vrednosti
  19.      aproksimatívnost  -i ž () knjiž. značilnost aproksimativnega, približnost: aproksimativnost rezultatov
  20.      aranžíranje  -a s () glagolnik od aranžirati: prodajalec mora imeti tudi nekaj praktičnega znanja o aranžiranju / teroristična skupina se je ukvarjala z aranžiranjem atentatov
  21.      aranžmá  -ja m () 1. dogovor, sporazum, zlasti v gospodarskem poslovanju ali turizmu: podpisati, skleniti aranžma; kreditni aranžma; aranžma potovalnih agencij; aranžma s Francijo o kreditu 150 milijonov dolarjev 2. estetska, skladna ureditev, okrasitev: arhitekt je z okusnim aranžmajem pričaral toplo razpoloženje; izložbeni aranžma 3. muz. priredba skladbe za drugačno instrumentalno ali vokalno zasedbo: napisati aranžma za skladbo; pesem v aranžmaju našega znanega skladatelja ◊ gled. razporeditev igralcev v prostoru in določitev gibanja
  22.      arbitráža  -e ž () 1. razsodišče v nesodnih sporih: ustanoviti arbitražo; predložiti spor državni, mednarodni arbitraži; odločba arbitraže // razsojanje, razsodba tega razsodišča: nepristranska arbitraža 2. ekon. posli, s katerimi se izkoriščajo različne cene, tečaji na tržiščih: blagovna, devizna arbitraža
  23.      arbitrážen  -žna -o prid. () nanašajoč se na arbitražo: arbitražni postopek, sklep; arbitražna komisija; spor so rešili na arbitražnem sodišču / arbitražni posli
  24.      àreligiózen  -zna -o prid. (-ọ̑) ki nima religije, brezveren: biti areligiozen / areligiozna vzgoja
  25.      àreligióznost  -i ž (-ọ̑) lastnost, značilnost areligioznega človeka, brezvernost

   420 445 470 495 520 545 570 595 620 645  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA