Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

zna (526-550)


  1.      antíčnost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost antičnega: izrazita antičnost uprizorjene tragedije ♪
  2.      ántifeminíst  -a m (ȃ-ȋ) pristaš antifeminizma: bil je znan antifeminist ♪
  3.      antíka  -e ž (ȋ) 1. obdobje stare grške in rimske kulture: pozna antika; ideali antike; navdušenje za antiko 2. predmet starinske vrednosti, starina: zbiralec antik ♪
  4.      ántikomunízem  -zma m (ȃ-ȋ) nazor, ki je proti komunizmu: poznal je njegov antikomunizem / skrajne oblike antikomunizma ♪
  5.      ántireligiózen  -zna -o prid. (ȃ-ọ̑) ki je proti religiji, protiverski: antireligiozni boj / antireligiozna vzgoja ♪
  6.      ántisociálnost  -i ž (ȃ-ȃ) lastnost, značilnost antisocialnega človeka: njihova antisocialnost je očitna / pojavi asocialnosti in celo antisocialnosti ♪
  7.      antitétičnost  -i ž (ẹ́) značilnost antitetičnega: antitetičnost misli ♪
  8.      antologíja  -e ž (ȋ) zbornik najboljših stvaritev, zlasti leposlovnih, cvetnik: obsežna antologija; antologija slovenske lirike ♪
  9.      ántraks  -a m (ȃ) med., vet. kužna bolezen goveda, konj, prašičev s povečano vranico, nalezljiva tudi za človeka, vranični prisad: bacil antraksa ♪
  10.      antropocéntričen  tudi antropocêntričen -čna -o prid. (ẹ́; é) filoz. ki ima človeka za edini subjekt vsega, kar je: antropocentrični nazor; antropocentrična smer v znanosti; antropocentrično gledanje ♪
  11.      antropocéntričnost  tudi antropocêntričnost -i ž (ẹ́; é) knjiž. lastnost, značilnost antropocentričnega: antropocentričnost sedanje dobe ♪
  12.      antropológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za antropologijo: priznan antropolog; kulturni, socialni antropolog ♪
  13.      antropozofíja  -e ž (ȋ) filoz. nauk, po katerem je človek sam sposoben priti do spoznanja nevidnega sveta ♪
  14.      apanážen  -žna -o (ȃ) pridevnik od apanaža: zmanjšati apanažno vsoto ♪
  15.      aparát  -a m (ȃ) 1. priprava za opravljanje določenega dela: aparat dela brez napake; vključiti aparat; električni aparat; optični aparati / rabi se samostojno ali s prilastkom: brivski, projekcijski, radijski, rentgenski, telefonski aparat; aparat za gašenje; ekspresni aparat za kavo / redko na letališču so pristajali lovski aparati letala // pog. fotografski aparat: ali imaš aparat s seboj? vstaviti film v aparat 2. anat. skupina organov z določeno funkcijo: motnje v prebavnem aparatu; zdravnik je preiskal ves bolnikov slušni aparat ♦ šport. gibalni aparat kosti, sklepi, mišice 3. skupina ljudi, organizacij, zavodov z določeno nalogo, zlasti v javni upravi: občina je zmanjšala svoj aparat; administrativni, gospodarski, upravni, vojaški aparat; povečevati, vzdrževati državni aparat; policijski aparat je takoj stopil v akcijo; mobilizirali so ves propagandni aparat 4. dokumentacija, pripombe k literarnemu ali znanstvenemu delu: knjiga je opremljena z obširnim aparatom; kritični, znanstveni aparat ♪
  16.      apártnost  -i ž (ȃ) lastnost, značilnost apartnega: apartnost njene obleke / stilistična apartnost ♪
  17.      apercépcija  -e ž (ẹ́) filoz. zavestno dojemanje, spoznavanje: sposobnost za apercepcijo ♪
  18.      aperceptíven  -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na apercepcijo: aperceptivno spoznanje ♪
  19.      apercipírati  -am nedov. in dov. (ȋ) filoz. zavestno dojemati, spoznavati: apercipirati svoje ravnanje ♪
  20.      aplicíranje  -a s (ȋ) glagolnik od aplicirati: apliciranje ekonomske znanosti na konkretne gospodarske naloge ♪
  21.      aplicírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. prenesti na kaj, prilagoditi kaj čemu: avtor aplicira svoje teorije na politiko; marsikako predavateljevo misel lahko aplicirate nase; aplicirati pravilo na konkreten primer; tuje izkušnje so aplicirali na domače razmere 2. uporabiti, uveljaviti: rešitev hočejo aplicirati kot splošno načelo; aplicirati znanje v praksi 3. obl. našiti, nalepiti okrasek, zlasti na tkanino ali na usnje: aplicirati čipke na obleko aplicíran -a -o: pouk je apliciran na krajevne potrebe; aplicirane vede aplikativne ♪
  22.      aplikácija  -e ž (á) 1. knjiž. prenašanje na kaj, prilagoditev čemu: v dramskem ustvarjanju se je uveljavila aplikacija antičnih motivov na sodobne probleme; izpeljati je treba aplikacijo načel na konkretne primere; to je slaba aplikacija splošnega zakona na to omejeno področje 2. knjiž. uporaba, uveljavitev: poverili so mu praktično aplikacijo izdanih ukrepov; aplikacija znanstvenih izsledkov, sodobnih agrotehničnih metod v poljedelstvu 3. našit, nalepljen okrasek, zlasti na tkanini ali na usnju: našiti aplikacije; obleka z aplikacijami; aplikacija iz usnja ♦ šol. začasno nalepljen, pritrjen znak, navadno na zemljevidu ali na flanelografu ♪
  23.      aplikatíven  -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na aplikacijo, uporaben: aplikativne vede, znanosti; aplikativna raziskovalna dela ♪
  24.      ápnar  tudi apnár -ja m (ȃ; á) kdor žge ali prodaja apno: kot apnarja so ga poznali daleč naokrog ♪
  25.      apodíktičnost  -i ž (í) lastnost, značilnost apodiktičnega: apodiktičnost trditve / v njegovih izjavah moti apodiktičnost ♪

   401 426 451 476 501 526 551 576 601 626  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA