Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

zna (520-544)



  1.      animózen  -zna -o prid. (ọ̑) knjiž. nenaklonjen, sovražen: animozno vedenje
  2.      anomálnost  -i ž () lastnost, značilnost anomalnega: anomalnost rasti
  3.      ànormálnost  -i ž (-) lastnost, značilnost anormalnega: anormalnost razvoja
  4.      anti...  ali ánti... predpona v sestavljenkah () 1. za izražanje a) nasprotovanja, odpora: antiabsolutističen, antialkoholen, antifašist b) nasprotnega delovanja, učinkovanja: antifebrin, antitoksin c) nasprotnega položaja, gibanja v nasprotno smer: anticiklon, antipod, antipasat č) kontrasta, nasprotja: antihistoričen, antilogaritem, antitalent 2. za označevanje predhodnosti v času ali prostoru: antidatirati
  5.      ántialkohólik  -a m (-ọ́) kdor je proti uživanju alkoholnih pijač: bil je znan kot antialkoholik
  6.      antíčen  -čna -o prid. () nanašajoč se na antiko: občudovati antične kipe; antični pesnik; propad antičnega sveta; antična filozofija, umetnost; uprizoriti antično tragedijo / antični značaj glavnih junakov
  7.      antíčnost  -i ž () lastnost, značilnost antičnega: izrazita antičnost uprizorjene tragedije
  8.      ántifeminíst  -a m (-) pristaš antifeminizma: bil je znan antifeminist
  9.      antíka  -e ž () 1. obdobje stare grške in rimske kulture: pozna antika; ideali antike; navdušenje za antiko 2. predmet starinske vrednosti, starina: zbiralec antik
  10.      ántikomunízem  -zma m (-) nazor, ki je proti komunizmu: poznal je njegov antikomunizem / skrajne oblike antikomunizma
  11.      ántireligiózen  -zna -o prid. (-ọ̑) ki je proti religiji, protiverski: antireligiozni boj / antireligiozna vzgoja
  12.      ántisociálnost  -i ž (-) lastnost, značilnost antisocialnega človeka: njihova antisocialnost je očitna / pojavi asocialnosti in celo antisocialnosti
  13.      antitétičnost  -i ž (ẹ́) značilnost antitetičnega: antitetičnost misli
  14.      antologíja  -e ž () zbornik najboljših stvaritev, zlasti leposlovnih, cvetnik: obsežna antologija; antologija slovenske lirike
  15.      ántraks  -a m () med., vet. kužna bolezen goveda, konj, prašičev s povečano vranico, nalezljiva tudi za človeka, vranični prisad: bacil antraksa
  16.      antropocéntričen  tudi antropocêntričen -čna -o prid. (ẹ́; é) filoz. ki ima človeka za edini subjekt vsega, kar je: antropocentrični nazor; antropocentrična smer v znanosti; antropocentrično gledanje
  17.      antropocéntričnost  tudi antropocêntričnost -i ž (ẹ́; é) knjiž. lastnost, značilnost antropocentričnega: antropocentričnost sedanje dobe
  18.      antropológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za antropologijo: priznan antropolog; kulturni, socialni antropolog
  19.      antropozofíja  -e ž () filoz. nauk, po katerem je človek sam sposoben priti do spoznanja nevidnega sveta
  20.      apanážen  -žna -o () pridevnik od apanaža: zmanjšati apanažno vsoto
  21.      aparát  -a m () 1. priprava za opravljanje določenega dela: aparat dela brez napake; vključiti aparat; električni aparat; optični aparati / rabi se samostojno ali s prilastkom: brivski, projekcijski, radijski, rentgenski, telefonski aparat; aparat za gašenje; ekspresni aparat za kavo / redko na letališču so pristajali lovski aparati letala // pog. fotografski aparat: ali imaš aparat s seboj? vstaviti film v aparat 2. anat. skupina organov z določeno funkcijo: motnje v prebavnem aparatu; zdravnik je preiskal ves bolnikov slušni aparat ♦ šport. gibalni aparat kosti, sklepi, mišice 3. skupina ljudi, organizacij, zavodov z določeno nalogo, zlasti v javni upravi: občina je zmanjšala svoj aparat; administrativni, gospodarski, upravni, vojaški aparat; povečevati, vzdrževati državni aparat; policijski aparat je takoj stopil v akcijo; mobilizirali so ves propagandni aparat 4. dokumentacija, pripombe k literarnemu ali znanstvenemu delu: knjiga je opremljena z obširnim aparatom; kritični, znanstveni aparat
  22.      apártnost  -i ž () lastnost, značilnost apartnega: apartnost njene obleke / stilistična apartnost
  23.      apercépcija  -e ž (ẹ́) filoz. zavestno dojemanje, spoznavanje: sposobnost za apercepcijo
  24.      aperceptíven  -vna -o prid. () nanašajoč se na apercepcijo: aperceptivno spoznanje
  25.      apercipírati  -am nedov. in dov. () filoz. zavestno dojemati, spoznavati: apercipirati svoje ravnanje

   395 420 445 470 495 520 545 570 595 620  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA