Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
zna (5.195-5.219)
- nèzahtévnost -i ž (ȅ-ẹ́) lastnost, značilnost nezahtevnega: navajati otroka na nezahtevnost in skromnost / knjiž. nezahtevnost problema ♪
- nèzainteresíranost -i ž (ȅ-ȋ) lastnost, značilnost nezainteresiranega človeka: nezainteresiranost poslušalcev / to je nezdrava nezainteresiranost za delo / kazati nezainteresiranost za napredek kmetijstva ♪
- nèzakonítost -i ž (ȅ-ȋ) lastnost, značilnost nezakonitega: nezakonitost njegovega ravnanja; nezakonitost trgovanja / vladala je nezakonitost ♪
- nèzamenljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) 1. ki se ne da zamenjati: nekateri deli stroja so nezamenljivi / imeti značilen, nezamenljiv obraz / knjiž.: nezamenljiv občutek groze; nezamenljiv smrad razpadajočega trupla značilen, tipičen ♦ ekon. nezamenljivi denar denar, ki ga denarni organi niso dolžni zamenjati za zlato 2. knjiž. nenadomestljiv: nihče ni nezamenljiv / družinska vzgoja je nezamenljiva ♪
- nèzanesljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) na katerega se ne da zanesti: nezanesljiv človek; označili so ga kot politično nezanesljivo osebo / njegov spomin je nezanesljiv / ekspr. čez potok so šli po precej nezanesljivi brvi premalo trdni; nezanesljiva ura / njegov položaj je nezanesljiv negotov ♪
- nèzanimívost -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost nezanimivega: nezanimivost predavanja / nezanimivost osrednjih oseb znižuje vrednost povesti / knjiž., ekspr. nezanimivost vsakdanjosti dolgočasnost ♪
- nèzaslíšanost -i ž (ȅ-ȋ) ekspr. izrednost, nenavadnost: slutil je nezaslišanost znanstvenikovih odkritij // neprimerno, nedostojno dejanje: storiti nezaslišanost; zgrozila se je ob taki nezaslišanosti ♪
- nèzaslúžen -a -o prid. (ȅ-ú) 1. ki ni zaslužen: nezaslužen dobiček; nezasluženo plačilo 2. ki ga kdo ne zasluži, ga ni vreden: nezaslužena pohvala, slava; nezasluženo priznanje, spoštovanje / ekspr. zadelo ga je nezasluženo trpljenje nèzaslúženo prisl.: nezasluženo zmagati ♪
- nèzatajljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da zatajiti, skriti: nezatajljivi znaki razburjenja; ekspr. v njem se pretaka nezatajljiva ciganska kri ♪
- nèzaupljívost -i ž (ȅ-í) lastnost nezaupljivega človeka: znan je po svoji nezaupljivosti / premagati nezaupljivost do vsega novega / pogodbe nista sklenila zaradi medsebojne nezaupljivosti nezaupanja ♪
- nèzavésten -tna -o prid. (ȅ-ẹ̄) 1. ki je v nezavesti: nezavesten bolnik / zgrudil se je nezavesten 2. ki ni zavesten, ni hoten: nezavestni gibi; to je naredil iz nezavestne malomarnosti; nezavestno dejanje // knjiž. ki se ga kdo ne zaveda; nezaveden: njena nezavestna dobrota jih je ganila; nezavestno sovraštvo / nezavesten strah 3. knjiž., redko podzavesten: nezavestne zaznave časa; nezavestna duševna dogajanja nèzavéstno prisl.: tega se je naučil nezavestno, mimogrede; nezavestno jo je spremljal z očmi; sam.: močiti nezavestnega z mrzlo vodo ♪
- nèzavéstnost -i ž (ȅ-ẹ̄) lastnost, značilnost nezavestnega: nezavestnost gibov / knjiž. njena dobrota je bila zaradi svoje nezavestnosti še bolj privlačna nezavednosti ♪
- nèzavíden -dna -o prid. (ȅ-í ȅ-ȋ) knjiž. nezavidljiv: dali so mu zelo nezaviden vzdevek / znašel se je v nezavidnem položaju težavnem, mučnem ♪
- nèzavidljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) nav. ekspr. ki ni zavidljiv: imeti precej nezavidljivo delo // težaven, mučen: znašel se je v resnično nezavidljivem položaju / njegovo zdravstveno stanje je nezavidljivo slabo ♪
- nèzavzéten -tna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) ki se ne da zavzeti, osvojiti: nezavzetna postojanka, trdnjava; spoznali so, da je mesto nezavzetno / visoki, nezavzetni vrhovi ♪
- nèzavzétnost -i ž (ȅ-ẹ́) lastnost, značilnost nezavzetnega: nezavzetnost gore, trdnjave ♪
- nèzdružljívost -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost nezdružljivega: pri tem se je pokazala nezdružljivost nekaterih poklicev ♪
- nèzgorljívost -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost nezgorljivega: nezgorljivost nekaterih snovi / nezgorljivost azbesta ♪
- nèzgrajèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki (še) ni zgrajen: nezgrajena hiša / nezgrajena proga / nezgrajen značaj neizoblikovan ♪
- nèzgrešljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) 1. ki ne zgreši: bil je nezgrešljiv strelec / nezgrešljiva puška / ekspr.: vodi ga nezgrešljiv pesniški instinkt; nezgrešljiva presoja 2. ki se ne da zgrešiti, prezreti: ima nezgrešljiv obraz / ekspr. tako obnašanje je njegova nezgrešljiva posebnost velika / knjiž. začutil je nezgrešljiv smrad razpadajočega trupla značilen, tipičen nèzgrešljívo prisl.: vojaki so nezgrešljivo zadevali cilj ♪
- nèzlomljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da zlomiti: nezlomljiva palica; osi iz te kovine so nezlomljive / ekspr.: nezlomljiv optimizem; vsi so občudovali njegovo nezlomljivo voljo / ekspr. to je trden, nezlomljiv značaj // ekspr. nepremagljiv: nezlomljiva vojska ♪
- nèzlomljívost -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost nezlomljivega: nezlomljivost in elastičnost snovi / ekspr. nezlomljivost volje ♪
- nèzlóžen 1 -žna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) precej strm: nezložen klanec; dolgo so hodili po nezložni poti ∙ zastar. nezložni primeri neskladni ♪
- nèzlóžen 2 -žna -o prid. (ȅ-ọ̄) lingv. ki nima zlogotvornega glasu: nezložni koren; nezložne predpone ♪
- nèzmogljívost -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost nezmogljivega: izkazala se je nezmogljivost sprejetega načrta / knjiž., redko družbena in politična nezmogljivost takratne inteligence nemoč, neuspešnost ♪
5.070 5.095 5.120 5.145 5.170 5.195 5.220 5.245 5.270 5.295