Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

zna (5.145-5.169)


  1.      nèuspèl  in nèuspél -éla -o [eu̯] prid. (ȅ-ȅ ȅ-ẹ́; ȅ-ẹ̑ ȅ-ẹ́) ki ni uspel, se ni posrečil: kljub neuspelemu poskusu ni odnehal; neuspela akcija, operacija / neuspela predstava / publ. neuspel umetnik nepriznan ♪
  2.      nèuspélost  -i ž (ȅ-ẹ́) lastnost, značilnost neuspelega: neuspelost poskusa ♪
  3.      nèuspéšnost  -i ž (ȅ-ẹ́) lastnost, značilnost neuspešnega: neuspešnost pogajanj / neuspešnost prošnje / poslovna neuspešnost ♪
  4.      nèustaljênost  in nèustáljenost -i ž (ȅ-é; ȅ-ȃ) lastnost, značilnost neustaljenega: neustaljenost izrazov / niso mu zaupali zaradi njegove neustaljenosti ♪
  5.      nèustrášen  -šna -o prid. (ȅ-ȃ) pogumen, odločen: pogumni, neustrašni ljudje / poznali so njegov neustrašni značaj ♪
  6.      nèustrézen  -zna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) neprimeren: neustrezna pripomba / evfem.: živi v neustreznih razmerah slabih; ima majhno, neustrezno stanovanje slabo / neustrezen izraz; neustrezna beseda ♪
  7.      nèustréznost  -i ž (ȅ-ẹ́) neprimernost: pritoževali so se zaradi neustreznosti roka / neustreznost znanja ♪
  8.      nèustrežljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki ni ustrežljiv: neprijazna, neustrežljiva prodajalka ♪
  9.      nèustvarjálnost  -i ž (ȅ-ȃ) lastnost, značilnost neustvarjalnega: v tem se kaže neustvarjalnost in razkroj stare družbe ♪
  10.      nèutemeljênost  -i ž (ȅ-é) lastnost, značilnost neutemeljenega: neutemeljenost pritožbe, prošnje / dokazati neutemeljenost dvomov, mnenja ♪
  11.      nèutolážen  -žna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) knjiž. neutolažljiv: ko je umrl mož, je bila neutolažna ♪
  12.      nèutrudljívost  -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost neutrudljivega človeka: zaradi svoje neutrudljivosti je delal noč in dan / knjiž. v svoji neutrudljivosti ni nehal raziskovati neutrudnosti ♪
  13.      nèutrúdnost  -i ž (ȅ-ú) nav. ekspr. lastnost, značilnost neutrudnega človeka: pisateljeva neutrudnost je vzbujala občudovanje / stregla mu je z izredno neutrudnostjo ♪
  14.      nèuvidévnost  -i ž (ȅ-ẹ́) lastnost, značilnost neuvidevnega človeka: zaradi neuvidevnosti vodstva niso mogli tekmovati ♪
  15.      nèuvrščênost  -i ž (ȅ-é) lastnost, značilnost neuvrščene države: zagovarjati neuvrščenost / politika neuvrščenosti ♪
  16.      nèužítnost  -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost neužitnega: neužitnost jedil, živil / užitnost in neužitnost gob ∙ ekspr. svojo zgodbo je ponavljal do neužitnosti velikokrat, mnogokrat ♪
  17.      nèvarljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne vara, se ne moti: nevarljiv nagon, občutek // knjiž. trden, zanesljiv: nevarljiv dokaz, sklep / nevarljiva znamenja jasna ♪
  18.      nèvárnost  -i ž (ȅ-á) lastnost, značilnost nèvárnega: na takem terenu je težko govoriti o varnosti in nevarnosti prometa / presojati varnost in nevarnost posojil ♪
  19.      nevárnost  -i ž (á) 1. možnost nesreče, škode ali česa slabega, neprijetnega sploh: nevarnost mu grozi; nevarnost je minila; ni se zavedal nevarnosti; izpostavljati se nevarnosti; čutiti, slutiti nevarnost; naznanjati, opozarjati na nevarnost; pravočasno odkriti, odvrniti nevarnost; evfem. pot ni brez nevarnosti je nevarna; rešil ga je iz nevarnosti; ekspr. fant kar sili v nevarnost; spravljati, spuščati se v nevarnost; umikati se pred nevarnostjo; huda, velika nevarnost; ušel je smrtni nevarnosti // v povedni rabi stanje, nastalo zaradi take možnosti: bili so v veliki nevarnosti; niti vedeli niso, da so v življenjski nevarnosti smrtni nevarnosti; publ. bolnik je že izven nevarnosti iz nevarnosti 2. navadno z rodilnikom razmere, okoliščine, zaradi katerih lahko pride do nesreče, škode ali česa slabega, neprijetnega sploh: nastopila je nevarnost plazov; nevarnost požara, vojne, za vojno / skupna, splošna nevarnost ki zadeva več ljudi, skupin 3. ekspr., v povedno-prislovni rabi izraža veliko verjetnost, da se bo zgodilo kaj slabega, neprijetnega: nevarnost je, da se hiša podre / iron. ni nevarnosti, da bi se poboljšal ne bo se poboljšal 4. publ. odgovornost, tveganje: blago so poslali na njihov račun in na njihovo nevarnost 5. lastnost, značilnost nevarnega: zavedajo se nevarnosti poskusa; opozorili so ga na nevarnost njegove odločitve ● ekspr. pogumno je gledal nevarnosti v obraz ni se ji izognil, ni se umaknil pred njo; ekspr. s tem spravlja v nevarnost svoje dobro ime daje možnost za zmanjšanje spoštovanja; ekspr. rumena nevarnost naraščanje političnega, gospodarskega vpliva pripadnikov rumene rase ◊ avt. znaki za nevarnost; jur. nevarnost možnost, da se zavarovana oseba, zavarovani predmet poškoduje, uniči ♪
  20.      nevárnosten  -tna -o prid. (á) nanašajoč se na nevarnost: nevarnostne okoliščine; nevarnostno področje / nevarnostni znaki ♦ ekon. nevarnostni razredi razredi, v katere so uvrščeni predmeti, ljudje glede na nevarnost, ogroženost ♪
  21.      nèvážen  -žna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) ki ni važen, ni pomemben: nevažne okoliščine; govorili so o važnih in nevažnih stvareh / nevažen človek nepomemben; ekspr. nenadoma ga je obšel občutek, da je postal nevažen ♪
  22.      nèvážnost  -i ž (ȅ-á) lastnost, značilnost nevažnega: sklicevali so se na nevažnost opisanih okoliščin; važnost in nevažnost vprašanja ♪
  23.      nevéden  -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ki mu manjka vednosti, znanja: neveden človek; biti, ostati neveden; v tem pogovoru se je pokazal nevednega / delati se nevednega nepoučenega, neobveščenega; nevedno dekle neizkušeno // ki se na kako stroko, področje slabo spozna: politično neveden; neveden v medicini nevédno prisl.: nevedno se držati, gledati; sam.: poučiti nevedne ♪
  24.      nevédnost  -i ž (ẹ́) lastnost nevednega človeka: pokazati, priznati svojo nevednost; velika nevednost / njegova gledališka nevednost / narediti, reči, storiti kaj iz nevednosti / biti, ostati v nevednosti ♪
  25.      nèveljáven  -vna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) ki ni veljaven: neveljavna oporoka, pogodba / nepravilno izpolnjene glasovnice so neveljavne / znamka je neveljavna ne velja več ♪

   5.020 5.045 5.070 5.095 5.120 5.145 5.170 5.195 5.220 5.245  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA