Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

zna (5.070-5.094)



  1.      nesnážen  -žna -o prid. (á ā) 1. umazan: nesnažna obleka, soba / nesnažen zrak nečist 2. knjiž., ekspr. nespodoben, neprimeren: nesnažna literatura; pripovedoval jim je nesnažne zgodbe
  2.      nèsodôbnost  -i ž (-ó) lastnost, značilnost nesodobnega: očitali so mu nesodobnost režije / vsi taki okraski spadajo v preteklost in izražajo nesodobnost
  3.      nèsoglásnost  -i ž (-á) lastnost, značilnost nesoglasnega: predlog so zavrnili zaradi nesoglasnosti s predpisi // nesoglasje: med njimi je prišlo do nesoglasnosti / družinske nesoglasnosti
  4.      nèsolíden  -dna -o prid. (-) ki ni soliden: nesoliden trgovec; ta človek je nesoliden / nesolidni izdelki / nesoliden temelj premalo trden; nesolidno znanje nezadostno, pomanjkljivopog. ta fant je nesolidna firma nanj se ne moreš zanesti
  5.      nèsolídnost  -i ž (-í) lastnost, značilnost nesolidnega: obrtniška, poslovna nesolidnost / nesolidnost izdelkov
  6.      nèsomérnost  -i ž (-ẹ́) lastnost, značilnost nesomernega: njen obraz je kljub nesomernosti lep / nesomernost notranjih telesnih organov
  7.      nèsorazmérnost  -i ž (-ẹ́) lastnost, značilnost nesorazmernega: nesorazmernost kompozicije; nesorazmernost v rasti; nesorazmernost izdatkov z dohodki
  8.      nèsovrážen  -žna -o prid. (-ā) ki ni sovražen: sovražni in nesovražni ljudje
  9.      nèspodóbnost  -i ž (-ọ́) lastnost, značilnost nespodobnega: moti jih njegova nespodobnost / to je velika nespodobnost / govoriti nespodobnosti
  10.      nèspóren  -rna -o prid. (-ọ́ -ọ̄) 1. ki ni sporen: nesporna lastnina; nesporna trditev, zahteva ♦ jur. nesporni postopek nepravdni postopek 2. publ. nedvomen, gotov: nesporen talent; čaka ga nesporen uspeh; njegove zasluge so nesporne / nesporno priznanje zasluženo nèspórno prisl.: nesporno ugotoviti kaj; nesporno kvalitetni solisti
  11.      nèspórnost  -i ž (-ọ́) lastnost, značilnost nespornega: nespornost lastnine
  12.      nèspoštovánje  -a s (-) kar je nasprotno, drugačno od spoštovanja: javno mu je pokazal svoje nespoštovanje / očitali so mu nespoštovanje do pesnika / publ. nespoštovanje dogovorov, predpisov, zakonov neizpolnjevanje / publ. nespoštovanje pravic nepriznavanje, odrekanje
  13.      nèspravljívost  -i ž (-í) lastnost, značilnost nespravljivega človeka: bal se je njene nespravljivosti; nespravljivost sovražnikov
  14.      nèsprejemljívost  -i ž (-í) lastnost, značilnost nesprejemljivega: ugotovili so nesprejemljivost predloga / knjiž. nesprejemljivost za bolezen odpornost, nedovzetnost
  15.      nèspremenljívost  -i ž (-í) lastnost, značilnost nespremenljivega: nespremenljivost določb, sklepov; nespremenljivost usode / nespremenljivost mnenj, načel
  16.      nèsprétnost  -i ž (-ẹ́) lastnost nespretnega človeka: njegova nespretnost pri delu je že vsem znana
  17.      nèsproščênost  -i ž (-é) lastnost nesproščenega: nesproščenost telesa / nesproščenost njenega vedenja je kvarila razpoloženje / spoznal je, da je v njej veliko nesproščenosti
  18.      nesréča  -e ž (ẹ́) 1. stanje, ki povzroča duševne bolečine: družino je doletela nesreča; kriv je njene nesreče; zavedati se svoje nesreče; ne znajo si pomagati iz nesreče; spraviti koga v nesrečo; ekspr. zabredli so globoko v nesrečo / ekspr.: nakopal si je (na glavo) veliko nesrečo; ti si nam prinesel nesrečo / Prešernovi Sonetje nesreče 2. dogodek, pri katerem je človek poškodovan ali mrtev: nesreča se je zgodila danes zjutraj; povzročiti, preprečiti nesrečo; zaradi neprevidnosti je prišlo do nesreče; kraj nesreče; posledice, vzroki nesreče / avtomobilska, letalska, prometna nesreča; nesreča pri delu / publ. nesreča je zahtevala smrtno žrtev // dogodek, ki človeka zelo prizadene, navadno materialno: zadela jih je nesreča, pogoreli so; ekspr. nesreče so ga kar naprej teple; da ne bi bilo nesreč, naj stranke ne pustijo goreti plina brez nadzorstva; zaradi nesreče, ki ga je doletela, je začel piti / elementarne nesreče 3. dogodek, ki povzroča človeku zadrego, neprijeten občutek; nezgoda: na proslavi se mu je pripetila nesreča, spotaknil se je in skoraj padel / kot vzklik sreča v nesreči 4. ekspr. človek, ki pogosto naredi kaj neprimernega: ta nesreča se je spet napila / kot nagovor nesreča nesrečna, kaj si storil 5. v prislovni rabi izraža a) v zvezi po nesreči da se dejanje zgodi brez določenega namena: po nesreči je dregnil v luč; po nesreči prevrniti, razbiti posodo / to se je zgodilo po nesreči b) v zvezi na nesrečo obžalovanje, sočustvovanje: na nesrečo je premlad, razburljive narave; na nesrečo ga imajo za neumnega ● ekspr. nesreča je hotela, da je izgubil stavo zgodilo se je; ekspr. nesreča ga spremlja vse življenje vse življenje je nesrečen; ekspr. ne izzivaj nesreče ne ravnaj predrzno, nepremišljeno; ekspr. biti komu v nesrečo povzročati mu neprijetnosti, težave; drži se kot kup nesreče obupano, žalostno; ekspr. nesreča človeka izmodri; prijatelja spoznaš v nesreči; šalj. sreča v igri, nesreča v ljubezni; preg. nesreča nikoli ne počiva vedno se lahko pripeti kaj slabega; preg. nesreča ne pride nikoli sama slabi, neprijetni dogodki se pogosto vrstijo drug za drugim
  19.      nèstabílnost  -i ž (-) lastnost, značilnost nestabilnega: ta tip avtomobila je znan po svoji nestabilnosti / publ. gospodarska, politična nestabilnost
  20.      nèstálnost  -i ž (-) lastnost, značilnost nestalnega: nestalnost zaposlitve / nestalnost vremena / nestalnost njegovega razpoloženja je ustvarjala nekakšno napetost
  21.      nèstanovíten  -tna -o prid. (-) ki ni stanoviten: težko se je zanesti na tako nestanovitnega človeka / nestanoviten značaj / star. pri delu je nestanoviten ni vztrajen // star. spremenljiv, nestalen: nestanovitno vreme / njegova služba je bila nestanovitna
  22.      nèstanovítnost  -i ž (-) lastnost, značilnost nestanovitnega človeka: spoznal je njeno nestanovitnost / star. spomladanska nestanovitnost spremenljivost, nestalnost
  23.      nèstisljívost  -i ž (-í) lastnost, značilnost nestisljivega: nestisljivost snovi ♦ fiz. nestisljivost tekočin
  24.      nèstrokovnják  -a m (-á) kdor ni strokovnjak: revija je namenjena predvsem nestrokovnjakom; na strokovni simpozij so povabili tudi nestrokovnjake // kdor se na kako stroko slabo spozna; laik: nestrokovnjak bo proces težko dojel / pozna se, da so delo ocenjevali sami nestrokovnjaki
  25.      nèstrokóvnost  -i ž (-ọ̄) lastnost, značilnost nestrokovnega: nestrokovnost izražanja v razpravi zmanjšuje njeno vrednost / odpravljati nestrokovnost v poslovanju

   4.945 4.970 4.995 5.020 5.045 5.070 5.095 5.120 5.145 5.170  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA