Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

zna (4.820-4.844)



  1.      nèmaščeválen  -lna -o prid. (-) ki ni maščevalen: biti dober, nemaščevalen človek / miren, nemaščevalen značaj
  2.      nemčeváti  -újem nedov.) vpletati v svoj jezik besede ali značilnosti nemškega jezika: po vrnitvi iz Nemčije rad nemčuje // ekspr. govoriti nemško: nikar ne nemčuj, povej po naše
  3.      némčiti  -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) 1. vpletati v svoj jezik besede ali značilnosti nemškega jezika: v mestih so takrat ljudje precej nemčili // ekspr. govoriti nemško: kaj nemčiš, po naše povej 2. redko ponemčevati: nemčiti Slovence v Avstriji
  4.      némec  -mca m (ẹ̑) redko nem človek: nemci so se sporazumevali z znaki
  5.      nèmerljívost  -i ž (-í) lastnost, značilnost nemerljivega: nemerljivost družbenih pojavov
  6.      nèminljívost  -i ž (-í) lastnost, značilnost neminljivega: opevati neminljivost lepote
  7.      nemírnež  -a m () ekspr. nemiren, razigran človek, zlasti otrok: le s težavo je miril male nemirneže / evfem. fantje sosednje vasi so bili znani nemirneži razgrajači, pretepači // nestalen, neuravnovešen človek: med njimi je bilo tudi nekaj nemirnežev, na katere se ni bilo mogoče zanesti / biti večni nemirnež
  8.      némka  -e ž (ẹ̑) redko nema ženska: nemke so se sporazumevale z znaki
  9.      nèmodêrnost  -i ž (-é) lastnost, značilnost nemodernega: nemodernost njegove obleke je ni motila / pogovor o modernosti in nemodernosti poezije
  10.      nèmorálnost  -i ž (-) lastnost, značilnost nemoralnega: očitati komu nemoralnost / nemoralnost takega ravnanja / zagrešil je več nemoralnosti nemoralnih dejanj / zaiti v nemoralnost
  11.      nèmóžen  -žna -o prid. (-ọ́ -ọ̄) knjiž. nemogoč: nemožen postopek; nemožne sestavine; vrnitev je še nemožna
  12.      nèmóžnost  -i ž (-ọ́) 1. kar se ne more uresničiti: spoznati nemožnost, da bi bilo drugače; nazor o nemožnosti objektivnega spoznanja 2. kar onemogoča uresničitev česa: možnosti za delo so postale nemožnosti; nemožnost preusmeritve proizvodnje
  13.      némščina  -e ž (ẹ́) nemški jezik: dobro razume nemščino; izpopolnjevati se v nemščini; profesor nemščine / kočevska nemščina / prvo uro je bila nemščina pouk tega jezikalingv. stara visoka nemščina osrednja in južna nemška narečja od 9. do 11. stoletja; izposojenka iz nemščine
  14.      nemškutáriti  -im nedov.) slabš. vpletati v svoj jezik besede ali značilnosti nemškega jezika: ko se je vrnil iz Nemčije, je zelo nemškutaril / meščanke so v vseh pogledih pridno nemškutarile se zelo navduševale za vse, kar je nemško // govoriti nemško: ni dovolil, da bi se v njegovi hiši nemškutarilo
  15.      nènačêlnost  -i ž (-) lastnost, značilnost nenačelnega: nenačelnost njegovega stališča jih je motila / bil je popustljiv zaradi neodločnosti in nenačelnosti / boriti se proti nenačelnosti
  16.      nènačŕtnost  -i ž (-) lastnost, značilnost nenačrtnega: nenačrtnost proizvodnje
  17.      nènadárjenost  -i ž (-) lastnost, značilnost nenadarjenega človeka: nenadarjenost učencev; njegova nenadarjenost za petje je verjetno podedovana
  18.      nènadélan  -a -o prid. (-ẹ̑) alp. nezavarovan, nezaznamovan in zato težje prehoden: nenadelana pot čez steno
  19.      nenáden  -dna -o prid. () 1. ki nastopi v trenutku, naenkrat: nenaden napad sovražnih enot / nenadna bolezen; materina nenadna smrt / tišino je zmotil nenaden krik; nenadna, ostra bolečina; nenadno spoznanje / njegov nenadni prihod jo je presenetil nepričakovani; nastopile so nenadne ovire, težave nepričakovane 2. ki nastopi v razmeroma kratkem času; hiter: njegov nenadni uspeh je starše razveselil / nenadna temperaturna sprememba je slabo vplivala nanj nenádno prisl.: nenadno ga je obšla slabost; nenadno skočiti; nenadno so se zbudili v njej stari spomini; obraz se mu je nenadno zresnil
  20.      nenádnost  -i ž () lastnost, značilnost nenadnega: presenetila ga je nenadnost njegove vrnitve
  21.      nènadomestljívost  -i ž (-í) nav. ekspr. značilnost nenadomestljivega človeka: prepričan je bil o svoji nenadomestljivosti / govorili so o nenadomestljivosti kulture v sodobni družbi
  22.      nènaglašênost  -i ž (-é) lingv. lastnost, značilnost nenaglašenega: nenaglašenost samoglasnikov / besedna nenaglašenost
  23.      nènarávnost  -i ž (-á) lastnost, značilnost nenaravnega: zaradi nenaravnosti okolja mu življenje tam ni ugajalo / nenaravnost vedenja; očitali so mu nenaravnost jezika in sloga
  24.      nènaséljenost  -i ž (-ẹ́) značilnost nenaseljenega: nenaseljenost krajev
  25.      nènasíčenost  -i ž (-) knjiž., redko lačnost: v tistih hudih dneh je spoznal nenasičenost

   4.695 4.720 4.745 4.770 4.795 4.820 4.845 4.870 4.895 4.920  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA