Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

zna (4.695-4.719)



  1.      nèdomíšljenost  -i ž (-) značilnost nedomišljenega: nedomišljenost drame, vloge; nedomišljenost načrta
  2.      nèdonôsnost  -i ž (-ó) značilnost nedonosnega: podjetje so zaradi nedonosnosti zaprli
  3.      nèdonóšenost  -i ž (-ọ́) lastnost, značilnost nedonošenega: nedonošenost otroka lahko ob premajhni skrbi vpliva tudi na njegov razvoj; pren., knjiž. nedonošenost umetniškega dela
  4.      nèdopústnost  -i ž (-ú) lastnost, značilnost nedopustnega: zavedal se je nedopustnosti svojega dejanja; nedopustnost uporabljenih sredstev je očitna ♦ jur. nedopustnost kazenskega pregona
  5.      nèdorečênost  -i ž (-é) lastnost, značilnost nedorečenega: nedorečenost izjav, misli / knjiž. nedorečenost literarnega dela
  6.      nèdosegljív  -a -o prid. (- -í) 1. ki se ne da doseči: nedosegljiv predmet / nedosegljivi cilji; sreča se mu je zdela nedosegljiva ∙ žarg. trenutno je nedosegljiv ni mogoče priti v stik z njim, govoriti z njim; ekspr. prva zbirka je že zdavnaj nedosegljiva razprodana 2. ekspr. ki zelo izstopa po pomembnosti, vrednosti: njegovi prevodi so nedosegljivi / v opisovanju značajev je pisatelj nedosegljiv nèdosegljívo prisl.: vse se mu je zdelo nedosegljivo daleč
  7.      nèdosegljívost  -i ž (-í) lastnost, značilnost nedosegljivega: nedosegljivost ciljev, sreče
  8.      nèdoséžen  -žna -o prid. (-ẹ́ -ẹ̄) knjiž. nedosegljiv: nedosežen predmet / nedosežni cilji, vzori / njegovi prevodi so resnično nedosežni / nedosežen dramatik nèdoséžno prisl.: znal ga je nedosežno posnemati; kapniki nedosežno lepih oblik
  9.      nèdosléden  -dna -o prid. (-ẹ̑) ki ni dosleden: nedosleden človek; biti nedosleden pri svojem delu, v svojem prepričanju / nedosleden načrt, razvoj; nedosledna vzgoja nèdoslédno prisl.: posamezna obdobja umetnosti so nedosledno ocenjena
  10.      nèdoslédnež  -a m (-ẹ̑) ekspr. nedosleden človek: znan je kot nedoslednež
  11.      nèdoslédnost  -i ž (-ẹ̑) lastnost, značilnost nedoslednega človeka: očitati komu nedoslednost; učiteljeva nedoslednost pri vzgoji / nedoslednost mišljenja
  12.      nedostájanje  -a s (ā) zastar. pomanjkanje, primanjkovanje: nedostajanje vode / nedostajanje znanja
  13.      nèdostópnost  tudi nèdostôpnost -i ž (-ọ́; -ó) lastnost, značilnost nedostopnega: nedostopnost zemljišča / nedostopnost listin, virov / njegova nedostopnost za kritiko mu ne bo v korist nedovzetnost / dekletova nedostopnost mu je jemala pogum
  14.      nèdotakljívost  -i ž (-í) 1. lastnost, značilnost nedotakljivega: nedotakljivost lastnine / ozemeljska nedotakljivost; nedotakljivost mej / nedotakljivost osebne svobode 2. jur. pravica izvzetosti iz oblasti določenih zakonov: kršiti nedotakljivost / diplomatska nedotakljivost
  15.      nèdotáknjen  -a -o prid. (-á) nav. ekspr. 1. ohranjen v prvotnem stanju: nedotaknjen sneg / nedotaknjena narava, zemlja // navadno v povedni rabi ki je ostal v nespremenjenem položaju ali obliki: časopis je ležal nedotaknjen pred vrati; postelja je ostala nedotaknjena 2. ki mu od prvotnega obsega (še) nič ne manjka: ena od skrinj je še polna in nedotaknjena / kosilo je pustil nedotaknjeno na mizi // ki ni poškodovan; cel: hiše so vse porušene, most pa je ostal nedotaknjen ● knjiž. nedotaknjen značaj čist; knjiž. nedotaknjeno dekle nedolžno
  16.      nèdotáknjenost  -i ž (-á) lastnost, značilnost nedotaknjenega: varovati nedotaknjenost narave ∙ knjiž. dekliška nedotaknjenost nedolžnost
  17.      nèdoumljívost  -i ž (-í) lastnost, značilnost nedoumljivega: nedoumljivost misli
  18.      nèdovŕšnost  -i ž (-) lingv. lastnost, značilnost nedovršnega: nedovršnost glagolov
  19.      nèdovzétnost  -i ž (-ẹ́) lastnost, značilnost nedovzetnega človeka: nedovzetnost za glasbo / nedovzetnost za nasvete
  20.      nèdoživétost  -i ž (-ẹ̑) značilnost nedoživetega: nedoživetost umetniškega dela
  21.      nèdramátičnost  -i ž (-á) lastnost, značilnost nedramatičnega: nedramatičnost dogajanja / nedramatičnost zgodbe
  22.      nèdvómen  -mna -o prid. (-ọ̄) ki ne vzbuja dvoma, pomislekov: nedvomen dokaz; nedvomni znaki bolezni; nedvomna resnica / ekspr. čaka ga nedvomen uspeh / knjiž. pisateljeve biografske poteze v tej črtici so nedvomne očitne, jasne nèdvómno 1. prislov od nedvomen: nedvomno dokazati 2. publ. gotovo: novi ukrep bo nedvomno pripomogel k izboljšanju razmer; to je nedvomno velika skrb
  23.      nèdvómnost  -i ž (-ọ̄) lastnost, značilnost nedvomnega: nedvomnost dokaza, resnice
  24.      nèdvoúmnost  -i ž (-ú) lastnost, značilnost nedvoumnega: nedvoumnost besedila
  25.      nèekonómičnost  -i ž (-ọ́) lastnost, značilnost neekonomičnega: neekonomičnost poslovanja

   4.570 4.595 4.620 4.645 4.670 4.695 4.720 4.745 4.770 4.795  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA