Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

zna (4.670-4.694)


  1.      nèčíst  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-ȋ) 1. ki ni (popolnoma) čist: jesti z nečistimi rokami; nečista skodelica; nečiste ulice / nečist mestni zrak / zelo nečisto kožo ima z izpuščaji in pegami / nečista rudnina s primesmi / nečista pasma // ekspr. umazan, zanemarjen: otroci so lačni in nečisti; živi v majhni, nečisti sobi 2. nav. ekspr. slab, nepošten: nečist značaj / ukvarja se z nečistimi posli ● žarg., šport. nečisti boks boksarski dvoboj, ki ni v skladu s pravili tekmovanja; imata še nečiste račune nista še poravnala medsebojnih navzkrižij; imata še medsebojne obveznosti; star. nečista teža bruto teža ◊ kem. kemično nečista snov; lit. nečista rima rima, pri kateri se vokali ne ujemajo glede dolžine in širine ♪
  2.      nèčístost  -i ž (ȅ-ȋ) lastnost, značilnost nèčístega: nečistost rudnin / stilna nečistost drame ♪
  3.      nečistováti  -újem nedov. (á ȗ) v krščanskem okolju glede spolnosti ne ravnati, ne živeti v skladu z moralnimi načeli: sram jo je bilo priznati, da je nečistovala ♪
  4.      nèčitljívost  -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost nečitljivega: nečitljivost podpisa / ekspr. nečitljivost pisave ♪
  5.      nèčlovéškost  -i ž (ȅ-ẹ́) lastnost, značilnost nečloveškega: v težkih razmerah se človeškost spreminja v nečloveškost / ekspr.: vsi so obsojali nečloveškost njegovega ravnanja; s tem dejanjem je razkril svojo nečloveškost ♪
  6.      nèčúten 2 -tna -o prid. (ȅ-ú) knjiž. nezaznaven, neopazen: nečutno nasprotje / nečuten utrip ♪
  7.      nèdelikátnost  -i ž (ȅ-ȃ) lastnost, značilnost nedelikatnega: nedelikatnost vprašanja / nedelikatnost njegovega vedenja ♪
  8.      nèdeljívost  -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost nedeljivega: nedeljivost celote, snovi; nedeljivost ozemlja, posestva ♪
  9.      nèdélo  -a s (ȅ-ẹ́) nav. ekspr. kar je nasprotno, drugačno od dela: duševno delo in nedelo / od nedela ne more biti utrujen / za nedelo ga ne bodo nikjer plačevali // knjiž. nedelavnost, neprizadevnost: daleč naokrog je bil znan po svojem nedelu ♪
  10.      nèdemokrátičnost  -i ž (ȅ-á) lastnost, značilnost nedemokratičnega: nedemokratičnost ukrepa / nedemokratičnost v načinu vodenja ♪
  11.      nèdiscipliníranost  -i ž (ȅ-ȋ) lastnost, značilnost nediscipliniranega človeka: nediscipliniranost tekmovalcev, učencev; nediscipliniranost pri delu / presenetila jih je njegova nediscipliniranost ♪
  12.      nèdiskrétnost  -i ž (ȅ-ẹ̑) lastnost, značilnost nediskretnega človeka: zaradi svoje nediskretnosti v družbi ni bil zaželen / o stvari je govoril z veliko nediskretnostjo ♪
  13.      nèdodélanost  -i ž (ȅ-ẹ̑) lastnost, značilnost nedodelanega: nedodelanost osnutka, predloga / nedodelanost umetniške stvaritve ♪
  14.      nèdoganljívost  -i ž (ȅ-í) knjiž. lastnost, značilnost nedoganljivega: nedoganljivost resnice / nedoganljivost umetnine ♪
  15.      nèdoglédnost  -i ž (ȅ-ẹ́) knjiž., ekspr. lastnost, značilnost nedoglednega: nedoglednost ravnine / delati načrte v nedoglednost ♪
  16.      nèdognánost  -i ž (ȅ-á) lastnost, značilnost nedognanega: nedognanost in spornost njegove trditve jih je vznemirila / knjiž. idejna, jezikovna nedognanost romana ♪
  17.      nèdohránjenost  -i ž (ȅ-ā) lastnost, značilnost nedohranjenega človeka: nedohranjenost prebivalstva / bolezen je posledica njegove nedohranjenosti ♪
  18.      nèdojemljívost  -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost nedojemljivega: nedojemljivost njegove poezije je bralce odbijala ♪
  19.      nèdokončánost  -i ž (ȅ-á) lastnost, značilnost nedokončanega: nedokončanost dramskega dela; nedokončanost portretov ♪
  20.      nèdolóčen  -čna -o prid. (ȅ-ọ́) ki ni določen, ni jasen: dal mu je nedoločen odgovor; nedoločne izjave / sence nedoločnih oblik / obleka nedoločne barve nedoločljive ♦ lingv. nedoločni zaimek zaimek, ki ne kaže določno na predmetnost; nedoločna glagolska oblika neosebna glagolska oblika; nedoločna oblika pridevnika oblika kakovostnega pridevnika, ki označuje še neomenjeno, neznano lastnost ♪
  21.      nèdolóčenost  -i ž (ȅ-ọ́) lastnost, značilnost nedoločenega: zaradi nedoločenosti roka se je delo zavleklo ◊ fiz. načelo nedoločenosti načelo, po katerem ni mogoče hkrati natančno določiti lege in hitrosti elektrona, atoma ♪
  22.      nèdoločljívost  -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost nedoločljivega: nedoločljivost pojavov ♪
  23.      nèdolóčnost  -i ž (ȅ-ọ́) lastnost, značilnost nedoločnega: nedoločnost njegovih izjav ♪
  24.      nedólžen  -žna -o [u̯ž] prid., nedólžnejši (ọ̑) 1. ki nima krivde, ni kriv: obdolžili so ga, izkazalo pa se je, da je nedolžen; nav. ekspr.: ubijanje nedolžnih ljudi v vojnah; pri tej stvari sem popolnoma nedolžen / ekspr. zlaže se ti z najbolj nedolžnim obrazom / ekspr. zakaj pobijaš nedolžne ptičke ∙ ekspr. nedolžna kri vpije po maščevanju po nedolžnem umorjene(ga) je treba maščevati 2. v krščanskem okolju ki je zaradi otroštva, mladosti (še) čist, nepokvarjen: veselo čebljanje nedolžnega dečka; pohujševati nedolžne otroke / nedolžna ljubezen / ekspr. nedolžno oko, srce // vznes. ki je simbol nedolžnosti: nedolžna bela lilija 3. ekspr. ki še ni spolno občeval: je še nedolžna; nedolžno dekle 4. ekspr. ki se ne pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: nedolžen prehlad, prepir; poškodba ni tako nedolžna / nedolžna satira / vino je precej nedolžno lahko nedólžno prisl.: ali so vas res zaprli, je vprašal nedolžno; pogledati nedolžno kot otrok nedólžni -a -o sam.: ne delaj se nedolžnega; po nedolžnem obsojen ♪
  25.      nèdomíselnost  -i [sǝl] ž (ȅ-ȋ) lastnost, značilnost nedomiselnega človeka: osmešil se je zaradi svoje nedomiselnosti / nedomiselnost izvedbe, rešitve ♪

   4.545 4.570 4.595 4.620 4.645 4.670 4.695 4.720 4.745 4.770  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA