Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

zna (345-369)

345.      spoznaválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor kaj spoznava, spozna: raziskovalci in spoznavalci resničnosti / dober spoznavalec človeških lastnosti ∙ knjiž. spoznavalec čistega evangelija v protestantskem okolju, nekdaj pripadnik protestantske vere ♦ rel. svetnik, ki ni umrl mučeniške smrti ♪
346.      spoznaválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na spoznavanje: spoznavalna pot / domeniti se za spoznavalne znake; ima veliko spoznavalno moč ♪
347.      spoznávanje  -a s (ȃ) glagolnik od spoznavati: spoznavanje otrokove duševnosti; spoznavanje resnice; metode spoznavanja / čutno, razumsko, znanstveno spoznavanje / medsebojno spoznavanje; spoznavanje novih krajev ◊ šol. spoznavanje narave in družbe učni predmet o tem v osnovni šoli ♪
348.      spoznávati  -am nedov. (ȃ) 1. na osnovi zaznav, podatkov in umske dejavnosti prihajati do a) poznavanja česa: človek vse bolj spoznava naravo; spoznavati, kako deluje celica / v šoli spoznavati prve črke; spoznavati računalništvo b) védenja: spoznavati lastne zmote; vse bolj je spoznaval, da tako ne more več živeti / spoznavati otrokovo nadarjenost 2. prihajati do poznavanja pravih, resničnih lastnosti koga, česa na osnovi dejstev, izkušenj: spoznavati lastnosti tkanin po otipu; spoznavati ljudi po dejanjih; po njeni smrti je spoznaval, kaj mu je pomenila / v sosedu spoznavati plemenitega človeka // prihajati do poznavanja koga ali česa a) na osnovi neposrednega stika, srečanja: na potovanju spoznavati nove kraje, ljudi; spoznavati se med seboj b) na osnovi doživljanja: spoznavati lakoto, samoto, trpljenje 3. ugotavljati, da je kdo isti, kot se misli: spoznavati ponesrečence 4. publ. seznanjati: spoznavati koga s svojimi sodelavci / spoznavati ljudi s problemi proizvodnje / spoznavati se z novimi kraji spoznavajóč -a -e: spoznavajoč svoje napake, je znal odpuščati drugim; spoznavajoč razum ♪
349.      spoznáven  -vna -o prid. (á ā) nanašajoč se na spoznavanje, spoznanje: spoznavni nagibi; razčleniti spoznavni proces / človekove spoznavne sposobnosti / spoznavna, etična in estetska vloga umetnosti / spoznavni znaki; spoznavno geslo / spoznavni večer družabna prireditev, katere namen je, da se udeleženci med seboj spoznajo ♦ filoz. spoznavna teorija filozofska disciplina, ki obravnava izvor, strukturo, metodo spoznavanja in veljavnost spoznanja // ki se da spoznati: razlike so komaj spoznavne spoznávno prisl.: spoznavno doživljati svoja čustva ♪
350.      spoznávnokrítičen  -čna -o prid. (ā-í) kritičen do spoznavanja, spoznanja: spoznavnokritično stališče ♦ filoz. spoznavnokritični idealizem ♪
351.      spoznávnost  -i ž (á) lastnost, značilnost spoznavnega: priznavati spoznavnost objektivnega sveta / čutna, umska spoznavnost / človekova spoznavnost je omejena spoznavna sposobnost ♪
352.      spoznávnoteorétičen  -čna -o prid. (ā-ẹ́) nanašajoč se na spoznavno teorijo: spoznavnoteoretična vprašanja / spoznavnoteoretični nominalizem ♪
353.      spoznávnoteorétski  -a -o prid. (ā-ẹ̑) spoznavnoteoretičen: spoznavnoteoretska vprašanja ♪
354.      spoznavoslóven  -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na spoznavoslovje: spoznavoslovni problemi / spoznavoslovni strokovnjak ♪
355.      spoznavoslóvje  -a s (ọ̑) filoz. filozofska disciplina, ki obravnava izvor, strukturo, metodo spoznavanja in veljavnost spoznanja: ukvarjati se s spoznavoslovjem ♪
356.      sréžnat  -a -o prid. (ẹ̑) srežast: hoditi po srežnatem snegu ♪
357.      staroznàn  in staroznán -ána -o prid. (ȁ á; á) knjiž. že dolgo znan: staroznana stvar / staroznano mesto zelo staro ♪
358.      trízna  -e ž (ȋ) pri starih Slovanih pogrebna slovesnost z bojnimi igrami: okrog grmade se je začela trizna ♪
359.      vèleznačílen  -lna -o prid. (ȅ-ȋ) ekspr. zelo značilen: veleznačilni pojavi sodobnega življenja / za pesnika veleznačilni verzi ♪
360.      vèleznamenít  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ekspr. zelo znamenit: veleznamenita osebnost / veleznamenita slikarska šola ♪
361.      vodoznánstvo  -a s (ȃ) knjiž. hidrologija: dosežki vodoznanstva ♪
362.      vremenoznánstvo  -a s (ȃ) zastar. vremenoslovje: ukvarjal se je z vremenoznanstvom ♪
363.      vseznàl  -ála [au̯] m (ȁ á) knjiž. kdor vse zna: bil je tak vseznal, da je popravil vse ♪
364.      vseznàl  -ála -o [au̯] prid. (ȁ ā) knjiž. ki vse zna: vseznali mojster / vseznali čarovnik ♪
365.      vseználec  -lca m (ȃ) knjiž. kdor vse zna: biti vseznalec v matematiki; dramaturški vseznalec; vsestranski vseznalec / domišljav vseznalec ♪
366.      vseználost  -i ž (á) knjiž. lastnost človeka, ki vse zna: vseznalost mojstrov / čudi se vseznalosti ciganke vsevednosti ♪
367.      vseználstvo  -a s (ȃ) knjiž. znanje vsega: diletantsko, namišljeno vseznalstvo ♪
368.      vseznánje  -a s (ȃ) knjiž. znanje vsega: površno, rutinsko vseznanje; imeti občutek vseznanja ♪
369.      vznák  prisl. (ȃ) izraža gibanje ali usmerjenost od hrbtne strani proti tlem: leči, pasti, zvrniti se vznak; s pestjo podreti koga vznak / prekopicniti se vznak v sneg // na hrbtu: ležati na strani ali vznak ♪

   220 245 270 295 320 345 370 395 420 445