Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

zna (270-294)


  1.      predznámba  -e ž (ȃ) jur. pogojni vpis v zemljiški knjigi, ki obvelja, če se pozneje upraviči: predznamba lastninske pravice ♪
  2.      prèdznámenje  -a s (ȅ-á) knjiž., navadno s prilastkom pojav, ki kaj napoveduje; znamenje, znak: predznamenja bolezni / njegova dela so predznamenje nove dobe ♪
  3.      prèdznánje  -a s (ȅ-ȃ) publ. znanje, ki je potrebno za razumevanje, znanje česa: zaradi pomanjkljivega predznanja težko študira / za razumevanje te knjige je potrebno strokovno predznanje ♪
  4.      prèdznánstven  -a -o prid. (ȅ-ȃ) nanašajoč se na čas pred nastankom določene vede, znanosti: predznanstvena psihologija / predznanstvena stopnja ♪
  5.      preneznáten  -tna -o prid. (á ā) nav. ekspr. preveč neznaten: bil je predroben, preneznaten, da bi vzbudil njeno pozornost / preneznatna vsota denarja / preneznaten uspeh / stvar je preneznatna, da bi bilo vredno zanjo izgubljati čas ♪
  6.      prepoznánje  -a s (ȃ) glagolnik od prepoznati: trupla so bila tako iznakažena, da prepoznanje ni bilo mogoče / vesel je bil prepoznanja starega znanca ♪
  7.      prepoznáti  -znám dov. (á ȃ) 1. ugotoviti, da je kdo isti, kot se misli: čeprav je bil maskiran, so ga prepoznali; prepoznati ponesrečenca, utopljenca / že pri prvih zvokih je prepoznal napev; takoj je prepoznala njegovo pisavo // pri ponovnem srečanju ugotoviti, da je kdo isti, kot se misli: svojega nekdanjega učenca je takoj prepoznal; tako se je spremenil, da ga ni prepoznala; pogledal se je v ogledalo in se komaj prepoznal / prepoznati po glasu, po hoji 2. ugotoviti: prepoznali so njegovo bolezen; hitro je prepoznal fantovo nadarjenost ● zastar. prepoznala in zaljubila sta se v vlaku spoznala, seznanila prepoznán -a -o: prepoznan mrlič; razveselil se je prepoznanega sošolca ♪
  8.      prepoznáva  -e ž (ȃ) glagolnik od prepoznati ali prepoznavati: prepoznava ponesrečencev je bila zelo naporna / prepoznava po glasu / prepoznava bolezni ugotovitev ♪
  9.      prepoznávanje  -a s (ȃ) glagolnik od prepoznavati: prepoznavanje ponesrečencev je bilo težko / prepoznavanje po glasu / prepoznavanje bolezni, sposobnosti ugotavljanje ♦ psih. ugotavljanje, da je vsebina kake zaznave enaka vsebini že prej znane zaznave ♪
  10.      prepoznávati  -am nedov. (ȃ) 1. ugotavljati, da je kdo isti, kot se misli: prepoznavati ponesrečence / prepoznavati napev, pisavo // pri ponovnem srečanju ugotavljati, da je kdo isti, kot se misli: na cesti ga prepoznavajo in pozdravljajo; prepoznavati stare znance / prepoznavati pevce po glasu 2. ugotavljati: prepoznavati bolezni, sposobnosti ● star. prepoznavati življenje spoznavati prepoznavajóč -a -e: pozdravljal je nekdanje sošolce, hitro prepoznavajoč vse ♪
  11.      prepoznáven  -vna -o prid. (á ā) 1. ki se da prepoznati: utopljenec ni bil prepoznaven / prepoznaven po glasu 2. s katerim se prepoznava: prepoznavni postopek / prepoznavni znaki ♪
  12.      preznačílen  -lna -o prid. (ȋ) ekspr. zelo značilen: kratek, toda zanj preznačilen odgovor ♪
  13.      pripoznánje  -a s (ȃ) star. priznanje: njegovo pripoznanje, da je denar zapravil, je vse presenetilo / pripoznanje dolgov / boriti se za pripoznanje / dobiti od koga pripoznanje ♪
  14.      pripoznáti  -znám dov. (á ȃ) star. priznati: osumljeni je pripoznal zločin / več držav je že pripoznalo začasno vlado / če to narediš, te več ne pripoznam za sina / pripoznam, da se lahko vsakdo moti / teh stroškov mi pri podjetju ne bodo pripoznali pripoznán -a -o: splošno pripoznani voditelji ♪
  15.      pripoznávati  -am nedov. (ȃ) star. priznavati: drug za drugim so pripoznavali sodelovanje pri ropu / še zmeraj pripoznavamo zakonito vlado / vaščani ga še ne pripoznavajo za svojega / sam pripoznava, da so podatki nezanesljivi ♪
  16.      prirodoznánstven  -a -o prid. (ȃ) naravosloven: prirodoznanstvene vede / prirodoznanstveni časopis ♪
  17.      prirodoznánstvo  -a s (ȃ) naravoslovje: časopis za poljudno prirodoznanstvo ♪
  18.      priznák  -a m (ȃ) knjiž. dodatni, razlikovalni znak: narediti, pripisati priznak ♦ zgod. manjši znak v grbu kot razlikovalni element med sicer enakima grboma ♪
  19.      priználen  -lna -o prid. (ȃ) knjiž. ki izraža priznanje, pohvalo: priznalne besede so ga spodbudile; priznalna kritika, ocena priználno prisl.: priznalno pogledati ♪
  20.      priznánica  -e ž (ȃ) knjiž. listina, s katero se kaj potrjuje; potrdilo: dati, izpolniti priznanico ♦ jur. dokument, s katerim se potrdi plačilo dolga; pobotnica ♪
  21.      priznánje  -a s (ȃ) 1. glagolnik od priznati: doseči, izsiliti priznanje; lažno priznanje; priznanje zločina / priznanje napak, poraza / priznanje ljubezni / priznanje neodvisnosti države / priznanje veljavnosti dokumenta / družbeno, javno, posebno priznanje; priznanje umetnika, njegovega dela ♦ jur. izvensodno priznanje ki ni podano pred sodnikom, pred katerim teče pravda 2. kar dokazuje mnenje, da je kdo pomemben, zaslužen: dobiti, podeliti priznanje; zaslužiti si priznanje; za film je prejel najvišja priznanja; priznanje za delo ♪
  22.      priznáti  -znám dov. (á ȃ) 1. z besedo, kretnjo izraziti, da je osebek storilec tega, česar je obdolžen: obtoženec je dejanje priznal; priznati krajo, zločin; priznal je, da je zažgal hišo; priznati po mučenju / priznam, da sem to storil // strinjati se, da kako dejstvo pri osebku v resnici obstaja: priznati napako, poraz; ni hotel priznati, da tega ne zna; odkrito si priznati nesposobnost / moram priznati, da tega ne vem / priznati očetovstvo // narediti, da kako osebno dejstvo izve kdo drug: priznal ji je ljubezen; drug drugemu sta priznala strah 2. izraziti, imeti prepričanje, da kaj je, obstaja: priznati eksistenco boga; prizna samo to, kar fizično zaznava / ne prizna potrebe po duhovnosti // izraziti mnenje, da kako pozitivno dejstvo obstaja pri kom: priznati komu prvenstvo v čem; priznati mu spretnost pri reševanju problemov; treba mu je priznati, da je prizadeven ∙ ekspr. priznati komu mesto, ki mu gre pravilno, ustrezno koga oceniti, ovrednotiti 3. izraziti strinjanje z zakonitostjo, veljavnostjo česa: priznati novo državo, vlado; priznati spremenjeno mejo / priznati izpit, spričevalo; priznati učbenik / priznati kak nauk / priznati avtoriteto koga // izraziti mnenje, da je kdo pomemben, zaslužen: priznati umetnika / priznati umetniško delo 4. izjaviti, da je kdo upravičen do česa: priznati delavcu dodatek za ločeno življenje / priznati narodu pravico do samoodločbe 5. v zvezi z za izjaviti, da je kdo to, kar izraža določilo: priznal ga je za sina / priznati kaj za dobro, pravilno priznán -a -o 1. deležnik od priznati: priznana tatvina; v določeni družbi priznane vrednote; učbenik uradno ni priznan ♦ šol. priznana izobrazba izobrazba, ki se prizna na osnovi izkušenj brez ustreznega šolanja 2. ki ima ugled, veljavo: priznan strokovnjak; hotel s priznano kuhinjo / priznana oddaja ♪
  23.      priznaválec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) knjiž. kdor kaj priznava: bil je občudovalec in priznavalec discipline ♪
  24.      priznaválen  -lna -o prid. (ȃ) 1. ki izraža priznanje, pohvalo: priznavalen pogled; kritika tega dela je bila priznavalna 2. s katerim se kaj priznava, potrjuje: spričevala, diplome in druge priznavalne listine priznaválno prisl.: priznavalno pokimati komu ♪
  25.      priznavalnína  -e ž (ȋ) stalna ali občasna denarna pomoč borcem, udeležencem narodnoosvobodilnega boja: dodeliti, priznati priznavalnino borcem s prenizkimi dohodki; povišanje priznavalnine ♪

   145 170 195 220 245 270 295 320 345 370  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA