Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

zna (2.245-2.269)


  1.      halalí  m neskl. (ȋ) lov. znak z rogom pri večjem lovu s konji in psi, da je divjad uplenjena: trobiti halali ♪
  2.      halucinácija  -e ž (á) psiht. zaznava, ki nastane zaradi možganskih ali duševnih motenj: doživljati, imeti halucinacije; v halucinacijah je videla bele miške; slušna, vidna halucinacija / ni vedel, ali je halucinacija ali resnica ♪
  3.      handicapírati  tudi hendikepírati -am [hendikep-] dov. in nedov. (ȋ) publ. spraviti koga v neenak, slabši položaj: bolezen ga je handicapirala; vsakega sobesednika že vnaprej handicapira z oznako »birokrat« ♪
  4.      hárcer  -ja m (á) kanarček, za katerega je značilno zelo lepo petje: ocenjevati petje harcerjev ♪
  5.      harlekínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na harlekine: harlekinska obleka / harlekinski značaj harlekínsko prisl.: harlekinsko smešen ♪
  6.      harmóničen  -čna -o prid. (ọ́) ubran, skladen: harmonične barve; harmonična celota / harmonični odnosi; harmonično sožitje narodov / harmoničen človek; harmonična osebnost / harmoničen razvoj otroka / harmonična spremljava; harmonične značilnosti skladbe ◊ agr. harmonična prehrana prehrana, ki vsebuje vse potrebne snovi za zdrav razvoj organizma; fiz. harmonično nihanje gibanje projekcije enakomerno krožeče točke na premer kroga, sinusno nihanje; mat. harmonična vrsta vrsta recipročnih vrednosti naravnih števil; muz. harmonična lestvica molova lestvica z zvišano sedmo stopnjo harmónično prisl.: harmonično grajeno telo; harmonično razvita osebnost; harmonično sodelovati ♪
  7.      harmóničnost  -i ž (ọ́) lastnost, značilnost harmoničnega: harmoničnost antične kulture; objekt ne sme rušiti harmoničnosti okolja / skladatelj teži za harmoničnostjo ♪
  8.      harmónika  -e ž (ọ́) 1. glasbilo s tipkami za obe roki in s kovinskimi jezički, ki proizvajajo tone ob raztegovanju in stiskanju meha: harmonika se oglasi; igrati na harmoniko; pog., ekspr. cel večer je vlekel harmoniko igral nanjo / ustna harmonika orglice ♦ muz. diatonična harmonika pri kateri da pritisk na isti gumb ob raztegovanju ali stiskanju meha dva različna tona; klavirska harmonika s klaviaturo // pog., ekspr. raztegljivemu mehu tega glasbila podoben predmet: ob trčenju se je avto spremenil v harmoniko; harmonika pri radiatorju 2. muz. harmonične značilnosti skladbe: barvita, osebna harmonika ♪
  9.      harmonizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. muz. napisati melodiji akordično spremljavo: harmonizirati melodijo; harmonizirati ljudske napeve 2. knjiž. spraviti v skladno celoto, soglasje: vsa razpoložljiva izrazna sredstva je harmoniziral v celovitost umetniške stvaritve harmonizíran -a -o: pesem, harmonizirana za moški zbor ♪
  10.      hárški  -a -o prid. (ȃ) navadno v zvezi harški kanarček ali harški vrvivec kanarček, za katerega je značilno zelo lepo petje ♪
  11.      háusbál  -a [hau̯s-] m (ȃ-ȃ) nižje pog. privatna družabna prireditev za ožji krog povabljencev, navadno s plesom, domača zabava: udeležiti se hausbala; spoznala sta se na hausbalu ♪
  12.      havánec  -nca m (ȃ) vet. srednje velik kunec temno rjave barve, ki se goji predvsem zaradi krzna ♪
  13.      hčí  hčére ž, tož. ed. hčér, or. ed. hčérjo; rod. mn. hčerá tudi hčér, daj. mn. tudi hčeràm, mest. mn. tudi hčeràh, or. mn. tudi hčerámi; daj., or. dv. tudi hčeráma (ȋ ẹ̑) ženska v odnosu do svojih staršev: hči se mu moži; sprejela nas je domača hči; ima dve majhni, odrasli hčeri; najmlajša hči / ekspr. rodna hči me ne spozna // knjiž., s prilastkom ženska glede na svoj izvor, družbeno pripadnost: poročil se je s kmečko hčerjo; tujina je zastrupila tisoče naših hčera in sinov ● dal je sosedu hčer (v zakon, za ženo) privolil je v poroko z njim; ekspr. tudi ona je Evina hči navadna ženska z vsemi slabostmi; ekspr. Evine hčere ženske; pesn. hči gora, planin reka, ki izvira v gorskem svetu; evfem. hčere noči vlačuge, prostitutke; preg. kakršna mati, takšna hči ♪
  14.      hegeljánski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na hegeljance ali hegeljanstvo: hegeljanski nazori / delu se pozna vpliv hegeljanske filozofije ♪
  15.      helánca  tudi helánka -e [prva oblika -nka in -nca] ž (ȃ) tekst. nakodrana, prožna preja iz umetnih vlaken: postopek kodranja helance // tkanina ali pletenina iz te preje: smučarske hlače iz helance ♪
  16.      helenízem  -zma m (ȋ) 1. obdobje v antiki po Aleksandru Velikem, za katero je značilno zlivanje grške in orientalske kulture: kulturno življenje v dobi helenizma // miselnost, kultura starih Grkov: vpliv helenizma na renesanso 2. lingv. element grščine v kakem drugem jeziku; grecizem: helenizmi v latinščini ♪
  17.      heliográf  -a m (ȃ) 1. meteor. priprava, ki zapisuje čas sončnega sevanja na določeni točki na zemlji: pomoč heliografa pri ugotavljanju vremenskih razmer 2. geod. zrcalna priprava za dajanje in zapisovanje svetlobnih znamenj na večje razdalje ♪
  18.      heliotróp  -a m (ọ̑) 1. bot. okrasna grmičasta rastlina z modrimi, belimi ali vijoličastimi cveti; posončnica: gredica heliotropov; po vaniliji dišeči cveti heliotropa 2. min. poldrag kamen zelene barve z rdečimi pikami: pečatni prstan s heliotropom 3. geod. zrcalna priprava za dajanje svetlobnih znamenj na večje razdalje: pri merjenju kotov na velike razdalje so si pomagali s heliotropom ♪
  19.      hematuríja  -e ž (ȋ) med. izločanje krvi s sečem; krvosečnost: znak te bolezni je hematurija ♪
  20.      héna  -e ž (ẹ̑) bot. okrasni tropski grm z belimi ali rožnatimi cveti, Lawsonia inermis: prijeten vonj po heni // kozm. rdečkasto rjavo barvilo iz listov te rastline: s heno pobarvani lasje ♪
  21.      herderjánstvo  -a s (ȃ) idejne in umetniške značilnosti Herderjevega ustvarjanja: humanistične vrednote herderjanstva ♪
  22.      hêrma  -e ž (ȇ) um. glava ali doprsni kip, ki prehaja spodaj v podstavek: herme grških bogov in znamenitih mož ♪
  23.      hermelínast  -a -o prid. (ȋ) ki je iz hermelinovega krzna: hermelinast plašč; hermelinasto ogrinjalo ♪
  24.      hermétičnost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost hermetičnega, neprodušnost: nova tesnila zagotavljajo popolno hermetičnost / hermetičnost moderne lirike ♪
  25.      hermetízem  -zma m (ȋ) publ. lastnost, značilnost umetnosti, ki si ne prizadeva biti razumljiva širšemu krogu ljudi: poetski hermetizem; hermetizem umetniškega izraza ♪

   2.120 2.145 2.170 2.195 2.220 2.245 2.270 2.295 2.320 2.345  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA