Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
zna (2.020-2.044)
- gárje gárij ž mn. (á ȃ) zelo nalezljiva kožna bolezen ljudi in živali z močnim srbenjem, ki jo povzročajo zajedavci: imeti, nalesti garje; odpraviti garje; ovčje garje ♪
- gastronomíja -e ž (ȋ) spretnost, znanje pripravljanja izbranih jedi: jedilni list vsebuje nove izkušnje sodobne gastronomije // nauk o tem ♪
- gášper -ja m (á) redko majhna železna peč; gašperček: cunje, obešene nad gašperjem ♪
- gášperček 1 -čka m (á) majhna železna peč: iz gašperčka se je kadilo; sedeti pri gašperčku; zakuriti v gašperčku; pog. zakuriti gašperčka ♪
- gátiti -im nedov., gáčen in gáten (á ȃ) 1. redko mašiti, zapirati: bil je v množici, ki je gatila vhod; vozovi so gatili pot 2. gačiti: zna gatiti živali gátiti se redko zaustavljati se, kopičiti se: jed se mu je gatila v grlu ♪
- gázen -zna -o (ȃ) pridevnik od gaza: gazna obveza ♪
- Geigerjev -a -o [gájg-] prid. (á) fiz., v zvezi Geigerjev števec priprava za zaznavanje ionizirajočih delcev, žarkov: z Geigerjevim števcem iskati uran ♪
- geigerski -a -o [gájg-] prid. (á) fiz., navadno v zvezi geigerski števec priprava za zaznavanje ionizirajočih delcev, žarkov: na kraj nesreče je prišla ekipa z geigerskimi števci ♪
- genealogíja -e ž (ȋ) izvor, razvoj rodu: dognati pisateljevo genealogijo; pren. genealogija spoznavne teorije // veda o tem, rodoslovje ♪
- generálen -lna -o prid. (ȃ) 1. ki ima večjo, največjo odgovornost, glaven: generalni direktor; generalni konzul; generalni sekretar // ki je po pomembnosti na prvem mestu in navadno tudi največji: generalna direkcija; generalna skupščina Organizacije združenih narodov / generalna vaja generalka 2. ki zajema vse, splošen: generalni plan industrijske izgradnje; napovedati generalno stavko; generalno pooblastilo; generalno popravilo stroja; ekspr. lotila se je generalnega čiščenja stanovanja / generalna linija zunanje politike ◊ geogr. generalna karta topografska karta v majhnem merilu; generalka; muz. generalni bas basovski part, označen s številkami akordov, ki jih izvajalec improvizira na glasbilu s tipkami; navt. generalni tovor kosovno blago večje vrednosti; rel. generalni vikar škofov namestnik v upravnih zadevah škofije; šport. generalni plasma
končna razvrstitev tekmovalcev po vsaki etapi ali na zaključku tekmovanja; voj. generalni štab glavni vodstveni organ vrhovnega poveljnika generálno prisl.: avto je generalno popravil generálni -a -o sam., pog.: tovariš generalni; avto je dal v generalno ♪
- generálka -e ž (ȃ) 1. najpomembnejša in zadnja odrska vaja pred premiero: biti pri generalki; javna generalka 2. geogr. topografska karta v majhnem merilu, ant. specialka: merila generalke; to je označeno na generalki 3. zastar. generalova žena: stara generalka ♪
- genêričen -čna -o prid. (é) knjiž. značilen za ves rod, vrsto: generične lastnosti; generične sposobnosti človeka; generično upodabljanje obrazov / posameznik kot generično bitje ♦ filoz. generični pojem pojem, ki označuje splošne značilnosti genêrično prisl.: generično določen ♪
- genêričnost -i ž (é) knjiž., redko lastnost, značilnost generičnega: generičnost človeških predstav ♪
- generózen -zna -o prid. (ọ̑) knjiž., redko velikodušen, plemenit: generozen človek ♪
- geniálen -lna -o prid. (ȃ) ki je izvirno ustvarjalen in ima najvišje duševne sposobnosti: genialen človek; genialen iznajditelj, slikar, znanstvenik / ekspr. za kaj takega mu ni treba biti ravno genialen // ki vsebuje, izraža izvirno ustvarjalnost in najvišje duševne sposobnosti: genialna matematična formula; genialna iznajdba; ekspr. to ti je genialna misel; genialno delo / genialna sila geniálno prisl.: hipotezo je pozneje genialno dokazal / iron. znala je genialno zapravljati ♪
- geniálnost -i ž (ȃ) najvišja, izvirno ustvarjalna sposobnost: odrekati, priznavati komu genialnost; iznajditeljska, pesniška genialnost ♪
- génij -a m (ẹ́) 1. izvirno ustvarjalen človek z najvišjimi duševnimi sposobnostmi: on je genij; literarni, pesniški genij; umetniški genij; spoznanje genija; zgodovinska vloga genija / iron. to neumnost je lahko naredil samo tak genij, kot je on 2. knjiž. najvišja, izvirno ustvarjalna sposobnost, duh: verovali so v njegov iznajditeljski genij; izpričati svoj ustvarjalni genij; genij komponista // bistvene značilnosti, značaj česa: avtorjevo delo predstavlja sintezo germanskega in latinskega genija Belgije; to je tuje našemu narodnemu geniju 3. v rimski mitologiji bitje, ki spremlja in varuje človeka od rojstva do smrti: dobri geniji; pren., pesn. genij ljubezni, zvestobe ♪
- génius lóci géniusa lóci m (ẹ̄-ọ̑) knjiž. značilnosti, posebnosti kraja: nove hiše v vasi nimajo geniusa loci; genius loci planinske pokrajine ♪
- genotípičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na genotip: genotipične značilnosti osebe ♪
- geodétski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na geodezijo, zemljemerski: vzgoja geodetskih strokovnjakov; znanstveni geodetski študij / geodetski inženir / naročilo za vsa geodetska dela ♪
- geofón -a m (ọ̑) teh. priprava, ki zaznava tresljaje v zemlji in jih spreminja v električne napetosti: uporabljati geofon pri iskanju nafte; pri odkrivanju zasutih ljudi so uporabili zelo občutljive geofone ♪
- géomehánski -a -o prid. (ẹ̑-ȃ) nanašajoč se na lastnosti tal, ki so izpostavljena zunanjim vplivom: geomehanski poskus; sondažna dela in geomehanske preiskave ♪
- geometrizírati -am dov. in nedov. (ȋ) dati čemu značilnosti geometrijskih tvorb: arhitekt je naravo v parku geometriziral geometrizíran -a -o: geometrizirani motivi živali; geometriziran ornament ♪
- gépelj -plja tudi -na [pǝl] m (ẹ́) priprava za vrtenje pogonske gredi, ki jo poganja vprežna živina; vitel: mlatilnico je gonil gepelj; mlatiti na gepelj ♪
- germánstvo -a s (ȃ) lastnosti, značilnosti Germanov: njegovo germanstvo jo je odbijalo / nav. ekspr. srdit nasprotnik germanstva nemštva / spopad med slovanstvom in germanstvom Germani ♪
1.895 1.920 1.945 1.970 1.995 2.020 2.045 2.070 2.095 2.120