Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

zna (176-200)


  1.      naznaníti  in naznániti -im dov. (ȋ á ā) 1. narediti, da postane prihod koga vnaprej znan: naznanili so gosta; prosim, naznanite me direktorju najavite / psi so z lajanjem naznanili njihov prihod // vnaprej pokazati, opozoriti na nastop, pojavitev česa: naznaniti nesrečo, nevarnost / temni oblaki so naznanili nevihto; pomlad se je že naznanila 2. sporočiti pristojnemu organu storilca kaznivega dejanja: znanec ga ni naznanil; naznaniti tatu; šel je in se sam naznanil 3. knjiž. sporočiti, povedati: naznaniti imena nastopajočih; naznanil je, da se bo poročil; naznanila mu je, kako se je to končalo naznánjen -a -o: naznanjeni gostje; to je bilo naznanjeno v časopisu ♪
  2.      naznánjati  -am nedov. (á) 1. delati, da postane prihod koga vnaprej znan: naznanjati goste; prijatelji so se mu naznanjali po telefonu / petelini so s petjem naznanjali dan // vnaprej kazati, opozarjati na nastop, pojavitev česa: naznanjati nesrečo, nevarnost / zvon je naznanjal, da nekje gori; svetloba se je naznanjala na obzorju 2. sporočati pristojnemu organu storilce kaznivih dejanj: ni hotel naznanjati ljudi oblastem 3. knjiž. sporočati, obveščati: naznanjam vam veselo novico; v pismu mu naznanja, da je stvar uspela naznanjajóč -a -e: dobil je obvestilo, naznanjajoče dan njihovega prihoda ♪
  3.      naznanjeváti  -újem nedov. (á ȗ) star. 1. naznanjati, napovedovati: naznanjevati goste 2. izpovedovati, izražati: naznanjuje ji svojo ljubezen; naznanjevati svoje misli naznanjujóč -a -e: žvižganje, naznanjujoče njihov prihod ♪
  4.      nèiznajdljív  tudi nèznajdljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki mu manjka iznajdljivosti: neiznajdljiv, plašen fant; pri urejanju izložbe so bili zelo neiznajdljivi nèiznajdljívo tudi nèznajdljívo prisl.: dela se je lotil precej neiznajdljivo ♪
  5.      nèiznajdljívost  tudi nèznajdljívost -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost neiznajdljivega človeka: zaradi neiznajdljivosti organizatorjev prireditev ni bila zanimiva; nerodnost in neiznajdljivost ♪
  6.      nèpoznàn  in nèpoznán -ána -o prid. (ȅ-ȁ ȅ-á; ȅ-á) 1. ki ni poznan: dozdaj nepoznani problemi; nepoznana groza; nova, še nepoznana ljubezen / nepoznano življenje / roman nepoznanega pisatelja nepomembnega 2. star. neznan: hodil je po nepoznanih krajih; poznani in nepoznani ljudje; to nam je nepoznano; sam.: srečanje z nepoznanimi ♪
  7.      nèpoznánje  -a s (ȅ-ȃ) kar je nasprotno, drugačno od poznanja: nepoznanje resničnih vzrokov ga je privedlo do napačne presoje; nepoznanje zakonov in odredb / tako mnenje je izviralo iz nepoznanja razmer ♪
  8.      nèpoznaválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȅ-ȃ) kdor ni poznavalec: nepoznavalci glasbe, umetnosti, zgodovine / na nepoznavalce razmer je njegova izjava naredila neprijeten vtis ♪
  9.      nèpoznávanje  -a s (ȅ-ȃ) kar je nasprotno, drugačno od poznavanja: nepoznavanje položaja in razmer; nepoznavanje stvari, sveta, življenja; nepoznavanje zakonov ne opravičuje njegovega dejanja ♪
  10.      nèpripoznán  -a -o prid. (ȅ-á) nepriznan: nepripoznan dolg / nepripoznan pisatelj ♪
  11.      nèpriznán  -a -o prid. (ȅ-á) ki ni priznan: nepriznana država, oblast; državno nepriznana veroizpoved / nepriznan dolg / nepriznan pisatelj; njegovo delo je bilo dolgo nepriznano ♪
  12.      nèpriznánje  -a s (ȅ-ȃ) kar je nasprotno, drugačno od priznanja: nepriznanje krivde / nepriznanje njegovega dela ga je žalostilo // publ. neizpolnjevanje: nepriznanje predpisov, zakonov ♪
  13.      nèpriznávanje  -a s (ȅ-ȃ) kar je nasprotno, drugačno od priznavanja: nepriznavanje je pisatelju jemalo voljo do dela // publ. neizpolnjevanje: nepriznavanje določil, predpisov / nepriznavanje pravic ♪
  14.      nèrazpoznáven  -vna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) knjiž. ki se ne da razpoznati, spoznati: strupene gobe so večkrat nerazpoznavne / v mraku so bili obrisi gor nerazpoznavni ♪
  15.      nèspoznán  -a -o prid. (ȅ-á) ki ni spoznan: biti, ostati nespoznan ♪
  16.      nèspoznánje  -a s (ȅ-ȃ) kar je nasprotno, drugačno od spoznanja: medsebojno nespoznanje / spoznanje in nespoznanje resnice ∙ ekspr. spremenil se je do nespoznanja zelo ♪
  17.      nèspoznáten  -tna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) knjiž. nespoznaven: od jeze je postal njen obraz skoraj nespoznaten / nespoznatni vzroki nedoumljivi ♪
  18.      nèspoznátnost  -i ž (ȅ-á) knjiž. nedoumljivost: nespoznatnost smisla njegovih besed ♪
  19.      nèspoznáven  -vna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) ki se ne da spoznati: tako se je spremenila, da je bila nespoznavna; trupla ponesrečencev so nespoznavna // nedoumljiv: z razumom nespoznavne skrivnosti; ekspr. nespoznavna pota usode ♪
  20.      nèspoznávnost  -i ž (ȅ-á) lastnost, značilnost nespoznavnega: zaradi nespoznavnosti ponesrečencev so morali preiskavo odložiti / nespoznavnost bistva stvari nedoumljivost ∙ ekspr. spremenil in postaral se je do nespoznavnosti zelo ♪
  21.      nèzaznamován  -a -o prid. (ȅ-á) ki ni zaznamovan, ni označen: nezaznamovani predmeti / vzpenjali so se po strmi, nezaznamovani poti ♦ lingv. stilno nezaznamovana beseda beseda, ki vzbuja samo stvarne predstave, ne pa tudi čustvenih, časovnih ♪
  22.      nèzaznáven  -vna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) ki ni zaznaven, ni opazen: nezaznaven nasmešek; prehod med morjem in nebom je bil skoraj nezaznaven; nezaznavne spremembe / tresljaji motorja so bili nezaznavni / knjiž., ekspr.: vse je trajalo le nezaznaven hip kratek; ločil je nezaznavne odtenke barv zelo majhne nèzaznávno prisl.: ure so nezaznavno minevale ♪
  23.      nèznačájen  -jna -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni značajen: neznačajen človek ♪
  24.      nèznačájnež  -a m (ȅ-ȃ) ekspr. neznačajen človek: s temi neznačajneži ni hotel imeti opravka ♪
  25.      nèznačájnost  -i ž (ȅ-ȃ) lastnost neznačajnega človeka: zaradi svoje neznačajnosti ni užival spoštovanja ♪

   51 76 101 126 151 176 201 226 251 276  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA