Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

zna (1.745-1.769)


  1.      emisíja  -e ž (ȋ) 1. fin., navadno z rodilnikom dajanje, izročitev denarja, vrednostnih papirjev ali vrednotnic v obtok, v promet, izdaja: vlada je napovedala emisijo državnih obveznic; emisija bankovcev, denarja; emisija znamk // količina naenkrat izdanega denarja, vrednostnih papirjev ali vrednotnic: kreditirati iz dodatne emisije; potreba po novih emisijah denarja; lanska emisija znamk vsebuje tudi serijo z žuželkami 2. fiz. oddajanje valov, delcev, sevanje: emisija radijske antene / emisija svetlobe / termična emisija izhajanje elektronov iz močno segretih kovin 3. knjiž. (radijska, televizijska) oddaja: gledalci obalnih krajev so lahko takrat gledali le tuje emisije; ukinili so vse govorne emisije / radijska, televizijska emisija ♪
  2.      emisíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na emisijo: emisijski posel / emisijski tečaj cena nekaterih vrednostnih papirjev ob izdaji; emisijska banka banka, pooblaščena za izdajanje denarja / letni emisijski načrt poštne direkcije ♦ fiz. emisijski spektrum atoma spektrum svetlobe, ki jo oddajajo atomi v razredčenih plinih; num. emisijski znak znak na kovancu ali bankovcu, značilen za določeno izdajo ♪
  3.      emocionálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na emocijo; čustven: emocionalna napetost, neuravnovešenost; emocionalne in racionalne prvine človeka / emocionalno dojemanje lepote 2. knjiž. ki ga hitro obvladajo čustva: on je emocionalen človek / emocionalni pesnik ◊ lit. emocionalna lirika; psih. emocionalni izraz telesna, posebno obrazna reakcija, ki se javlja med čustvovanjem emocionálno prisl.: biti emocionalno povezan s čim; emocionalno se sproščati; emocionalno hladno vzdušje ♪
  4.      emocionálnost  -i ž (ȃ) knjiž. lastnost, značilnost emocionalnega, čustvenost: emocionalnost pisateljevih črtic / njegove pesmi so prežete z močno emocionalnostjo; pesnik je človek s povečano emocionalnostjo ♪
  5.      emotíven  -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na emocijo; čustven: človekov emotivni svet / emotivna vloga / emotivno doživljanje emocionalno emotívno prisl.: emotivno podana izpoved; emotivno spoznati kaj ♪
  6.      emotívnost  -i ž (ȋ) knjiž. lastnost, značilnost emotivnega, čustvenost: emotivnost pesmi ♪
  7.      empíričen  -čna -o prid. (í) ki temelji predvsem na čutnem dojemanju, opazovanju, izkustven: empirična metoda; priti do česa po empirični poti; teoretične in empirične vede; empirično raziskovanje, znanje ◊ filoz. empirična filozofija; kem. empirična formula formula, ki kaže elemente v spojini in njihovo medsebojno razmerje; lingv. empirični sedanjik sedanji čas, ki izraža na izkustvo oprto, na čas nevezano dovršno glagolsko dejanje; izkustveni sedanjik empírično prisl.: empirično dobljeni izsledki; empirično ugotoviti ♪
  8.      empíričnost  -i ž (í) lastnost, značilnost empiričnega, izkustvenost: empiričnost metode ♪
  9.      empiríja  -e ž (ȋ) spoznavanje, ki temelji na čutnem dojemanju, opazovanju, izkustvo: ugotoviti s pomočjo empirije; uporabnost tega principa temelji zgolj na empiriji / svet idej in svet empirije / esej uporablja empirijo in intuicijo // spoznanja, ugotovitve, ki temeljijo predvsem na čutnem dojemanju, opazovanju: empirija dokazuje, da je tak način zdravljenja še najuspešnejši ♪
  10.      empírik  -a m (í) 1. znanstvenik, ki uporablja empirično metodo: teoretiki in empiriki 2. kdor se zavestno omejuje samo na neposredna, čutna izkustva: kmet je empirik 3. filoz. empirist: čist empirik ♪
  11.      empiriomonízem  -zma m (ȋ) filoz. filozofska smer, po kateri je izkustvo edini vir in meja spoznanja ♪
  12.      empirízem  -zma m (ȋ) 1. filozofska smer, po kateri je čutno dojemanje, opazovanje glavni vir spoznanja: v njegovih prvih delih je še čutiti vpliv empirizma 2. metoda, ki se zavestno omejuje samo na neposredna, čutna izkustva: stati na stališču empirizma; politika, ki temelji na empirizmu ♪
  13.      enačáj  -a m (ȃ) mat. znak za enakost: napisati enačaj; vrednosti na obeh straneh enačaja se morata ujemati; pren., publ. v njegovi liriki je med ljubeznijo in življenjem postavljen enačaj ♪
  14.      enáčba  -e ž (ȃ) mat. zapis, ki sestoji iz dveh, z enačajem povezanih matematičnih izrazov: nastaviti, rešiti enačbo; enačba z eno neznanko; leva, desna stran enačbe / algebrajska ali algebrska enačba v kateri so neznanke in znana števila povezana z znaki za seštevanje, odštevanje in množenje; diferencialna enačba v kateri nastopajo odvodi funkcije; kvadratna enačba z neznankami v drugi potenci; enačba prve stopnje ali linearna enačba z neznankami v prvi potenci ◊ astr. časovna enačba razlika med pravim in povprečnin sončnim časom; kem. enačba kvalitativni in kvantitativni prikaz reakcije s kemijskimi formulami in simboli ♪
  15.      enáčiti  -im nedov. (á ȃ) imeti, šteti za enako: nepravilno je enačiti normo z akordom; pojma se v praksi večkrat enačita // po določeni značilnosti, lastnosti imeti kako stvar za enako z drugo: le kako bi enačili stroj in človeka; opise v povesti lahko enačimo s pisateljevim otroškim svetom; kdo bi se enačil z njim po pridnosti? začel se je enačiti z odraslimi / to delo se lahko enači z vsem, kar je v literaturi najboljšega ♪
  16.      enájstmétrovka  -e ž (á-ẹ̄) šport., pri nogometu kazenski strel na gol z razdalje enajst metrov: sodnik je dosodil enajstmetrovko; streljati, ubraniti enajstmetrovko // zaznamovano mesto na igrišču, s katerega igralec strelja na gol kazenski strel: v dvajseti minuti so gostje izenačili z enajstmetrovke ♪
  17.      enák  -a -o prid. (ȃ ā) 1. ki se po lastnostih, značilnostih ujema, ne razlikuje a) med seboj: razdeliti na enake dele; enaki količini, vsoti; hiše so si zelo podobne, niso pa enake; dvojčki so čisto enaki; ploščinsko popolnoma enaki trikotniki; po velikosti sta skoraj enaka b) pri dveh ali več osebah, stvareh: progo sta prevozila v enakem času; združujejo jih enaki interesi; obleki sta enake barve, velikosti; snovi imata vrsto enakih lastnosti; živijo v enakih razmerah c) od določenega, primerjanega: ima enake čevlje kot ti; njegovi ukazi so vzbudili nezadovoljstvo, enak odpor je povzročila tudi njegova samovoljnost prav tak; upam, da boš imel enak uspeh tudi doma; porabil je enako vsoto kot ti / do vsega čuti enako veselje 2. navadno v povedni rabi ki v primerjavi drugega z drugim nobeden nima prednosti, večjih pravic: zame ste vsi enaki; pred zakonom so vsi enaki // ki ne dopušča prednosti, izjem: zakon je za vse enak; vsi imajo enake pravice in enake dolžnosti 3. navadno v povedni rabi ki koga po lastnostih ali po določeni lastnosti dosega: nikoli mu ne bo enak; po zabavnosti mu je enak; ekspr. v vsej okolici ji ni bilo enakega dekleta 4. navadno v povedni rabi ki ohranja, ima lastnosti, značilnosti nespremenjene: vedno sem in bom enak; podoba tega kraja je že dolgo enaka; vsak dan je enaka, samo sitnari 5. v povedni rabi ki po vrednosti, moči ni ne večji ne manjši: lira je enaka dvema dinarjema; vzgon je enak teži izpodrinjene tekočine; leva stran enačbe je enaka desni; ekspr. njegov uspeh je enak ničli 6. star. podoben: družil se je z berači, vagabundi in enakimi postopači; lešnikom enake solze so se ji usule po obrazu / take in enake misli mu je treba izbiti iz glave ♦ jur. enaka volilna pravica volilna pravica, po kateri ima vsak polnoleten državljan le en volilni glas enáko prisl.: časopisa sta o isti stvari enako pisala; problem enako zanima ene in druge; vsi v skupini so približno enako močni ∙ žarg., šport. moštvi, tekmovalca stojita enako imata enake možnosti za dosego zmage enáki -a -o sam.: ekspr. mojster je, da mu ni enakega daleč naokoli; enaka se mu je pripetila kot meni; njemu tudi enaka prede ne godi se mu bolje; preg. enako se z enakim druži ljudje podobnih ali enakih lastnosti, nazorov so radi skupaj, se dobro razumejo ♦ fin. enako za enako enako imenski vrednosti ♪
  18.      enakoléžen  -žna -o prid. (ẹ̄) geom. ki ima glede na okolje enako lego: enakoležni stranici ♪
  19.      enakomérnost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost enakomernega: enakomernost dogajanja, ritma; enakomernost srčnega utripa / star. pregnati dolgočasno enakomernost enoličnost ♪
  20.      enákost  -i ž (ā) lastnost, značilnost enakega: enakost gledišč o vprašanjih razorožitve; enakost ploščin; količinska, oblikovna enakost; popolna enakost zagovora obtoženih / napisati znak enakosti med enakima količinama // enakopravnost: enakost ljudi pred zakoni; politična enakost / svoboda, enakost, bratstvo geslo francoske revolucije ♪
  21.      enakovrédnost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost enakovrednega: enakovrednost prevoda in izvirnika / prizadeta je bila njegova zavest človeške enakovrednosti; načelo nacionalne enakovrednosti in enakopravnosti ♪
  22.      enakovŕstnost  -i ž (ȓ) lastnost, značilnost enakovrstnega: enakovrstnost predmetov / enakovrstnosti ni mogoče enačiti z enakovrednostjo ♪
  23.      enakozlóžen  -žna -o prid. (ọ̄) ki ima enako število zlogov: enakozložne besede ♪
  24.      enákšnost  -i ž (ā) lastnost, značilnost enakšnega: enakšnost predmetov ♪
  25.      enciklopédičen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na enciklopedijo: ta knjiga je prvo slovensko enciklopedično delo / enciklopedični slovar / enciklopedični članek; enciklopedična razlaga pojma / enciklopedično znanje obsežno in vsestransko enciklopédično prisl.: enciklopedično izobražen človek ♪

   1.620 1.645 1.670 1.695 1.720 1.745 1.770 1.795 1.820 1.845  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA