Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

zna (1.145-1.169)



  1.      dáven  -vna -o prid. (á) 1. časovno zelo odmaknjen (v preteklost): davni časi; v davnih dneh; ekspr. to se je zgodilo pred davnimi davnimi leti 2. ki že dolgo obstaja: davni običaji; davni sen se je uresničil / ta dva sta že davna znanca; prim. davno
  2.      davítelj  -a m () kdor davi, zadavi: davitelj je priznal umore
  3.      dávnaj  prisl. (á) star. zdavnaj, davno: mestnih vrat že davnaj ni več / od davnaj ga poznam oddavnaj
  4.      debelína  -e ž (í) 1. razsežnost med dvema najbližjima nasprotnima ploskvama česa: izračunati debelino; izmeriti po širini in debelini; debelina deske, stene / debelina ledu / debelina črte, niti / te pločevine doma še ne izdelujemo v zahtevani debelini // razsežnost v premeru, obsegu: debelina debla, palice / drevo raste v višino in debelino // velikost okroglega predmeta: debelina jabolka; krompir srednje debeline 2. lastnost debelega: plošča je zaradi debeline premalo prožna 3. nar. debela, gosta trava, rabljena navadno za steljo: Obračal je debelino, ki mu je pod grabljami surovo šumela (F. Bevk)
  5.      debeloglávost  -i ž (ā) med. značilnost človeka z nesorazmerno veliko glavo
  6.      debelokóžen  -žna -o prid. (ọ̄ ọ̑) ki ima debelo kožo: debelokožna žival // ekspr. ki neprizadeto prenaša žalitve, namigovanja ali je sam žaljivo nevljuden: ta debelokožni surovež
  7.      debelokóžnost  -i ž (ọ̄) ekspr. lastnost, značilnost debelokožnega človeka: poznali so ga po njegovi debelokožnosti
  8.      debelóst  -i ž (ọ̑) 1. značilnost debelega: zaradi debelosti ni mogel hoditi; prevelika debelost / nagibati se k debelosti / prašič je dosegel predpisano debelost 2. zastar. debelina: izmeriti debelost deske
  9.      debelúharski  -a -o prid. () nanašajoč se na debeluharje: značilne debeluharske oblike telesa
  10.      debelúšnost  -i ž (ū) značilnost debelušnega človeka: kljub debelušnosti je bila gibčna
  11.      debelúštvo  -a s () slabš. značilnost zelo debelega človeka: njeno mogočno debeluštvo mu je bilo zoprno
  12.      deblokírati  -am dov. in nedov. () odpraviti, opustiti blokado: deblokirati luko / deblokirati cesto ♦ fin. deblokirati žiro račun, rezerve ponovno omogočiti razpolaganje; tisk. deblokirati znak, uporabljen za blokado, zamenjati z ustrezno črko, s stavkom ali sliko
  13.      decénij  -a m (ẹ́) knjiž. desetletje: prvi decenij tega stoletja; razvoj znanosti v povojnih decenijih; pred deceniji
  14.      decéntnost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost decentnega: decentnost njegovega vedenja
  15.      décigrám  -a m (ẹ̑-) utežna mera, desetina grama
  16.      decimálka  -e ž () mat. znak, ki stoji v številki za decimalno vejico: napisati decimalko / računati na dve decimalki
  17.      decrescéndo  [dekrešendo] prisl. (ẹ̑) muz., označba za jakost izvajanja čedalje tišje: igrati decrescendo decrescéndo -a m postopno upadanje jakosti: skladba se konča z decrescendom
  18.      déden  -dna -o prid. (ẹ̄) ki se podeduje: grad je bil njegov dedni fevd; dedna posest / dedna pravica pravica do podedovanja / dedna bolezen, obremenjenost; dedne lastnosti, značajske poteze ◊ biol. dedna osnova gen; skupek vseh genov organizma; jur. dedni delež delež, ki pripada posameznemu dediču; dedno pravo pravo, ki ureja dedovanje; zgod. dedni zakup razmerje med podložnikom in fevdalcem, pri katerem ima prvi dedno pravico na kmetiji; habsburške dedne dežele Štajerska, Koroška, Kranjska dédno prisl.: dedno obremenjen
  19.      dedikácija  -e ž (á) knjiž. besedilo, napisano navadno v knjigo kot znak spoštovanja, hvaležnosti do koga; posvetilo: avtorjeva rokopisna dedikacija
  20.      dedovánje  in dédovanje -a s (; ẹ̄) glagolnik od dedovati: odpovedati se dedovanju; izključiti iz dedovanja; pravica do dedovanja / dedovanje znakov; nauk o dedovanju dednosti / dedovanje nazorov ♦ jur. oporočno dedovanje na podlagi oporoke
  21.      deducírati  -am nedov. in dov. () sklepati iz splošnega na posamezno: zna logično deducirati; napačno deducirati / iz preveč splošnih načel ni mogoče deducirati pravilnih rešitev
  22.      de fácto  [defakto] prisl. () knjiž. dejansko: de facto odloča sam / nova vlada je priznana de facto, ne pa še de iure
  23.      defašizácija  -e ž (á) odprava, odpravljanje fašizma: izvesti defašizacijo / defašizacija znanosti
  24.      deféktnost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost defektnega: defektnost stroja; stopnja defektnosti ♦ med. duševna defektnost
  25.      defenzívnost  -i ž () lastnost, značilnost defenzivnega: defenzivnost njihovega boja / pasivna defenzivnost moštva

   1.020 1.045 1.070 1.095 1.120 1.145 1.170 1.195 1.220 1.245  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA