Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

zna (101-125)


  1.      domoznánstvo  -a s (ȃ) raziskovanje, proučevanje ožje domovine: spisi s področja domoznanstva / poučeval je domoznanstvo ♪
  2.      doznánje  -a s (ȃ) glagolnik od doznati: doznanje resnice / to doznanje jo je napolnilo z gnusom ♪
  3.      doznátek  -tka m (ȃ) star. ugotovitev, spoznanje: empirični doznatki; doznatki moderne zgodovine ♪
  4.      doznáti  -ám dov. (á ȃ) star. ugotoviti, spoznati: težko je doznati objektivno resnico / iz njegovih pisem so doznali, da se kmalu vrne izvedeli ♪
  5.      doznáva  -e ž (ȃ) star. zaznava: povezati posamezne elemente doznav ♪
  6.      doznávanje  -a s (ȃ) glagolnik od doznavati: doznavanje duševnega sveta ♪
  7.      doznávati  -am nedov. (ȃ) star. zaznavati, čutiti: doznaval je dišave, ki so se širile po zraku; doznaval je, da se luči na obrežju množijo / doznavati s čuti / iz omenjenih virov doznavamo naslednje ugotavljamo, spoznavamo ♪
  8.      doznáven  -vna -o prid. (á ā) star. zaznaven, opazen: dihanje je bilo komaj doznavno ♪
  9.      doznávnost  -i ž (á) star. zaznavnost, opaznost: rahla doznavnost dihanja / ta pojav je na robu doznavnosti ♪
  10.      državoznánec  -nca m (ȃ) državoslovec: dela nekaterih državoznancev govorijo le o državljanskih pravicah ♪
  11.      državoznánski  -a -o prid. (ȃ) državosloven: državoznanski študij / državoznanski pouk ♪
  12.      državoznánstvo  -a s (ȃ) državoslovje: posvetiti se zgodovini in državoznanstvu ♪
  13.      dvóznáčen  -čna -o prid. (ọ̑-ȃ) zastar. 1. dvopomenski: dvoznačne besede 2. dvoumen, dvosmiseln: njegovo dvoznačno govorjenje je vzbujalo sum ♪
  14.      dvóznáčnost  -i ž (ọ̑-ȃ) zastar. 1. dvopomenskost: dvoznačnost besed 2. dvoumnost, dvosmiselnost: nesporazum je zakrivila dvoznačnost povedanega ♪
  15.      ênoznáčen  -čna -o prid. (ē-ȃ) zastar. enopomenski: enoznačni termini / rezultati raziskovanj so enoznačni ♪
  16.      goboznánstvo  -a s (ȃ) nauk o gobah ♪
  17.      gramóznat  -a -o prid. (ọ̑) bogat z gramozom: tam je meja med gramoznatim in ilovnatim svetom ♪
  18.      gréznat  -a -o prid. (ẹ̑) redko razmočen, močviren: greznat travnik; voda se je nabirala na greznatih tleh ♪
  19.      grížnat  -a -o (ȋ) pridevnik od griža2: grižnata zemlja ♪
  20.      istoznáčen  -čna -o prid. (ȃ) zastar. istopomenski: istoznačne besede ♪
  21.      iznad  tudi znad predl., z rodilnikom 1. za izražanje usmerjenosti iz položaja nad čim: sonce prisije iznad gore; iznad streh se suka dim / vzdigniti glavo iznad knjige / hrast se dviga iznad smrečja // knjiž., redko za izražanje položaja na zgornji strani česa, ne da bi obstajal neposreden dotik; nad: gamsi se pasejo iznad pečine 2. publ. za izražanje presežene mere; nad, čez: temperatura iznad sto stopinj ♪
  22.      iznájdba  -e ž (ȃ) kar je na novo odkrito, ustvarjeno, zlasti na tehničnem področju: industrija s pridom izkorišča nove iznajdbe; odkupiti, patentirati iznajdbo; ekspr. epohalna, imenitna iznajdba / porcelan je kitajska iznajdba // odkritje, ustvaritev česa novega, zlasti na tehničnem področju: iznajdba atomskega orožja, pisalnega stroja; iznajdba tiska ● ekspr. ta igra je prava hudičeva iznajdba je zelo nevarna, škodljiva ◊ lit. iznajdba snovi izbira primerne snovi za literarno obravnavo, oblikovanje ♪
  23.      iznajdévanje  -a s (ẹ́) knjiž. izmišljanje, izmišljevanje: iznajdevanje fabulističnih zapletov / iznajdevanje lastne življenjske poti ♪
  24.      iznajdévati  -am nedov. (ẹ́) knjiž. izmišljati si, izmišljevati si: iznajdevati zgodbe ♪
  25.      iznajdítelj  -a m (ȋ) kdor kaj iznajde: to je delo genialnega iznajditelja; iznajditelj parnega stroja ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA