Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

zmikavt (3)

1.      zmikávt  -a m (ȃ) evfem. tat, kradljivec: iskati, odkriti zmikavta; spreten zmikavt ♪
2.      zmikávtski  -a -o prid. (ȃ) evfem. kradljiv, tatinski: zmikavtski fant / zmikavtski triki ♪
3.      dragolétnik  -a m (ẹ̑) zastar. oderuh, špekulant: družil se je samo še z dragoletniki in zmikavti ♪