Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
zmet (203)
- zmét -í ž, daj., mest. ed. zméti (ẹ̑) star. vzmet: zmet ure se je zlomila ♪
- zmetáti zméčem dov., zmêči zmečíte; zmêtal (á ẹ́) 1. z metanjem spraviti kaj a) kam: zmetati seno na svisli; zmetati vse na tla, skozi okno; zmetati star papir v koš / ekspr. letala so zmetala bombe na mesto spustila / zmetati veje na kup b) s česa: zmetati drva z voza 2. pog., ekspr. porabiti, potrošiti: za obleko zmeče veliko denarja; za to bi lahko zmetal celo premoženje ● pog., ekspr. zmetati hrano vase hitro, hlastno pojesti; ekspr. zmetati stvari v kovček hitro, brez reda spraviti; ekspr. zmetati vse v en koš ne upoštevati razlik med stvarmi, problemi; ekspr. ves svoj prezir mu je zmetal v obraz brez obzirov izrazil; ekspr. v naglici je nekaj zmetal na papir napisal; prim. izmetati ♪
- zmetávati -am nedov. (ȃ) 1. z metanjem spravljati kaj a) kam: zmetavati seno na svisli / zmetavati gnoj na kup b) s česa: zmetavati drva z voza 2. pog., ekspr. porabljati, trošiti: za neumnosti zmetava denar; prim. izmetavati ♪
- zmétek -tka m (ẹ̑) nav. mn., knjiž. tekočina, ki ostane pri izdelavi surovega masla; pinjenec: izlivati zmetke iz pinje / jesti močnik na zmetkih ♪
- zméti zmánem dov., nam. zmét in zmèt (ẹ́ á) z metjem kakega dela telesa doseči določen učinek: zmeti otroku premrle roke / zmeti si oči // z metjem zmečkati, zdrobiti: zmeti bilko, list / zmeti klas v dlaneh ● star. zmeti sovražnika premagati; ekspr. zmanem te, če ne boš ubogal uničim ♪
- zmetírati -am dov. (ȋ) tisk. urediti, razvrstiti stolpce stavka (v strani), zlomiti: zmetirati stran ♪
- žméten -tna -o prid. (ẹ̄) nar. vzhodno težek: žmeten predmet / žmetno delo / žmetno življenje žmétno prisl.: žmetno delati; žmetno živeti / v povedni rabi z njim je žmetno ♪
- izmèt -éta m (ȅ ẹ́) redko izmeček, izvržek: v tovarni si prizadevajo, da bi zmanjšali izmet ♪
- izmetáč -a m (á) 1. knjiž. priprava za izmetavanje: izplati vodo iz čolna z izmetačem 2. publ. izmetalo ♪
- izmetálka -e [tudi u̯k] ž (ȃ) zool. odprtina za odtekanje (izrabljene) vode zlasti pri školjkah ♪
- izmetálo -a s (á) voj. vzvod, ki odstranjuje tulce iz cevi pri ročnem strelnem orožju ♪
- izmetáti -méčem dov., izmêči izmečíte; izmêtal (á ẹ́) 1. spraviti kaj iz sebe: bolnik je izmetal kri; vse izmeče, kar poje; izmetati iz pljuč, želodca / ognjenik izmeče velike količine lave / ko se plodovi odprejo, izmečejo semena daleč naokrog ∙ ekspr. ženske so si izmetale vse, kar so imele na srcu rekle, povedale 2. z metanjem spraviti kaj iz česa: izmetati kamenje iz zemlje / ekspr. vse razgrajače je izmetal iz gostilne 3. pog., ekspr. potrošiti, porabiti: za obleke izmeče veliko denarja izmetán -a -o: iz jame izmetano kamenje; prim. zmetati ♪
- izmetávanje -a s (ȃ) glagolnik od izmetavati: izmetavanje hrane iz želodca / izmetavanje gramoza iz jame ♪
- izmetávati -am nedov. (ȃ) 1. spravljati kaj iz sebe: bolnik izmetava kri; izmetavati iz želodca / izmetavati v velikih količinah / mošt izmetava goščo; pren., ekspr. velemesto vsrkava zdrave ljudi in izmetava izmozgane 2. z metanjem spravljati kaj iz česa: kopal je in izmetaval zemljo; izmetavati vodo iz čolna 3. pog., ekspr. trošiti, porabljati: za take reči izmetava denar; prim. zmetavati ♪
- kízmet in kísmet -a m (ȋ) po verovanju mohamedancev usoda: vdati se v kizmet ♪
- kozmétičarka -e ž (ẹ́) strokovnjakinja za kozmetiko: znana kozmetičarka / iti h kozmetičarki ♪
- kozmétičen -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na kozmetiko: kozmetični preparati; uporablja kozmetična sredstva / kozmetični salon / redna kozmetična nega; kozmetična operacija / kozmetični nasveti ♪
- kozmétik -a m (ẹ́) strokovnjak za kozmetiko: lasuljar in kozmetik ♪
- kozmétika -e ž (ẹ́) 1. lepšanje in nega kože, zlasti na obrazu, in las z uporabo ustreznih sredstev: s kozmetiko ima dosti opravka; veliko časa porabi s kozmetiko obraza // dejavnost, ki se ukvarja s tem: razvoj kozmetike / lasna kozmetika; dosežki v kozmetiki obraza 2. pog. kozmetična sredstva: uporablja kozmetiko; tovarna kozmetike ♪
- ovzmetênje in ovzmétenje -a s (é; ẹ̑) opremljenost z vzmetmi: dobro ovzmetenje vozila ♪
- razmèt -éta m (ȅ ẹ́) glagolnik od razmetati: razmet kart ♪
- razmetánost -i ž (á) značilnost razmetanega: razmetanost stanovanja / za navidezno razmetanostjo besed in pojmov je vendar red ♪
- razmetáti -méčem dov., razmêči razmečíte; razmêtal (á ẹ́) 1. z metanjem narediti, da pride kaj na večjo površino, na več mest: razmetati gnoj, seno; razmetati z vilami; enakomerno razmetati 2. spraviti v nered: razmetati igrače, knjige / razmetati sobo; ekspr. vse stanovanje mi je razmetal 3. nav. ekspr. pretirano, nepremišljeno porabiti dobrine: lahkomiselno razmetati denar; ves zaslužek razmeče za obleko ◊ tisk. razmetati stavek razstaviti stavek in zložiti črkovni material na ustrezna mesta razmetán -a -o: papirji, razmetani po mizi; razmetana postelja; razmetano
stanovanje; seno je že razmetano; imajo zelo razmetano ♪
- razmetávanje -a s (ȃ) glagolnik od razmetavati: razmetavanje sena / razmetavanje igrač / razmetavanje denarja ♪
- razmetávati -am nedov. (ȃ) 1. z metanjem delati, da pride kaj na večjo površino, na več mest: razmetavati gnoj, seno 2. spravljati v nered: razmetavati igrače / razmetavati sobo 3. nav. ekspr. pretirano, nepremišljeno porabljati dobrine: razmetavati denar za pijačo ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201