Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
zlatar (6-30) 
- pozlatár -ja m (á) kdor se ukvarja s pozlatarstvom: rezbar in pozlatar ♪
- pozlatárski -a -o prid. (á) nanašajoč se na pozlatarje ali pozlatarstvo: pozlatarska delavnica / pozlatarska obrt obrt, ki se ukvarja s prekrivanjem predmetov s tanko plastjo zlata ♪
- pozlatárstvo -a s (ȃ) pozlatarska obrt: ukvarjati se s pozlatarstvom ♪
- cizelêr -ja m (ȇ) kdor vrezuje, tolče drobne okraske v kovino: bil je zlatar in cizeler; dela s skrbnostjo cizelerja; pren. cizeler jezika in stila ♪
- čistína -e ž (í) 1. površina v gozdu, ki ni porasla z drevjem ali grmovjem: stopiti iz grmovja na čistino; cesta se vijuga po široki čistini; kmetija na strmi čistini; pren. čistina sredi množice 2. stanje brez skaljenosti, motnosti: blesk in čistina oči; čistina neba 3. metal. količina, odstotek čistih žlahtnih kovin v kovinah in zlitinah: v zlatarnah navajajo čistino v karatih; ugotavljati čistino kovine; čistina novca, zlata ♪
- dolgopŕstnež -a [u̯g] m (ȓ) evfem. tat, kradljivec: dolgoprstneži so okradli zlatarno; nevaren dolgoprstnež ♪
- juvelír -ja m (í) kdor izdeluje ali prodaja nakit in drage kamne, draguljar: kupiti ogrlico pri juvelirju; juvelirji in zlatarji ♪
- juvelírstvo -a s (ȋ) izdelovanje ali prodajanje nakita in dragih kamnov, draguljarstvo: juvelirstvo in zlatarstvo ♪
- obiskáti -íščem dov., obíščite in obiščíte (á í) 1. iti, priti h komu zaradi prijateljskih, družabnih stikov: obiskati bolnika, prijatelja; grem obiskat znanca v bolnico; obiskati soseda na domu; že dolgo nas ni nihče obiskal; malokdaj se obiščejo / publ. naša revija vas bo obiskala enkrat tedensko revijo boste dobili, bo izhajala 2. opraviti kako pot z določenim namenom: zdravnik je obiskal bolnika; novinarji so obiskali tovarno, da bi poročali o njej / knjiž. obiskati frizerja, odvetnika iti k frizerju, odvetniku / publ.: goste vabimo, da obiščejo našo restavracijo; obiskati izletniško točko / obiskati prireditev udeležiti se je; obiskati razstavo ogledati si jo // knjiž. iti, priti kam: obiskati grobove padlih; vsak dan obišče mestni park 3. knjiž., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: na stara leta sta ga obiskala bolezen in pomanjkanje;
sreča nas je obiskala / spanec jih dolgo ni obiskal dolgo niso zaspali ● ekspr. zvečer nas je obiskalo sovražno letalo je priletelo; knjiž. to področje velikokrat obišče potres na tem področju je velikokrat potres; publ. tatovi so obiskali znanega zlatarja so okradli obiskán -a -o deležnik od obiskati: obiskani kraji so bili zelo zanimivi // s prislovom ki ima toliko gostov, turistov, udeležencev, kot določa prislov: dobro obiskan ples; oba hotela sta enako obiskana ♪
- obtoréj prisl. (ẹ̑) star. ob tem času, ob tej uri: zlatar je obtorej navadno na večerji ♪
- okrásti okrádem dov., stil. okràl okrála (á ȃ) s krajo narediti, da kdo česa nima več: okradel je svojega gospodarja; okradli so jo na vlaku / okrasti zlatarno // ekspr. ogoljufati, prevarati: okradel ga je za najemnino / takratno generacijo so okradli za mnoge sanje okráden -a -o: okradeni reveži; bil je ubit in okraden ♪
- ôslica 1 -e ž (ó) manjšalnica od osla: vzel je oslico in nabrusil koso ♦ obrt. zlatarska oslica kalcedon, ki se uporablja za ugotavljanje karatov drage kovine; preizkusni kamen ♪
- pásar -ja m (ȃ) izdelovalec praktičnih okrasnih kovinskih predmetov iz navadno neželeznih kovin: veliki oltar sta izdelala kamnosek in pasar; zlatarji in pasarji ♪
- pečátar -ja m (ȃ) kdor izdeluje pečate, pečatnike: zlatarji in pečatarji ♦ zgod. kdor odtiskuje pečate ♪
- pečátnikar -ja m (ȃ) 1. kdor izdeluje pečatnike: zlatarji in pečatnikarji 2. zgod. kdor hrani, varuje pečatnik: državni, kraljevi pečatnikar ♪
- podóbar -ja m (ọ̑) 1. um. kdor se ukvarja s podobarstvom: kipi, slike vaških podobarjev; srednjeveški podobarji 2. star. rezbar: podobar in pozlatar 3. zastar. slikar, kipar: ogledal si je razstavo slik znanega podobarja ♪
- podóbarstvo -a s (ọ̑) 1. um. podobarska obrt: cela družina je živela od podobarstva / proučevati podobarstvo 17. stoletja / ljudsko podobarstvo 2. star. rezbarstvo: izučiti se podobarstva in pozlatarstva 3. zastar. slikarstvo, kiparstvo: proučevati podobarstvo ● knjiž. v pisateljevem stilu močno prevladuje podobarstvo izražanje s podobami ♪
- pozlačeváti -újem nedov. (á ȗ) prekrivati s tanko plastjo zlata: zlatar pozlačuje verižico; pozlačevati kipe // ekspr. delati kaj po barvi podobno zlatu: sonce je pozlačevalo morsko gladino ♪
- primériti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. narediti primerjavo: primeriti staro novemu; primeriti slovenske oblike nemškim / bolečina se ni dala z ničimer primeriti je bila neprimerljiva 2. star. ugotoviti, ali oblačilo, obutev ustreza, zlasti glede na velikost; pomeriti: primeriti obleko; primeril si je kapo / primeril je desko in ugotovil, da je prekratka 3. zastar. prilagoditi, prirediti: zlatar je primeril ceno srebra tako, da ni imel škode; zakon primeriti volji ljudi primériti se nav. 3. os. izraža zlasti nepričakovano navzočnost dejanja, dogodka v stvarnosti: primerila se je nesreča; to se lahko primeri samo v sanjah / krivica se mu je primerila zgodila; redkokdaj se mu je primerilo, da je zamudil redkokdaj je zamudil ∙ star. če se primeri slaba letina, bo hudo če bo; živemu človeku se vse primeri, mrtvemu pa samo jama dokler je človek živ, lahko doživi zelo
različne stvari primérjen -a -o: čevlji so že primerjeni ♪
- púnec -nca m (ȗ) star. (čistinski) žig: vtisniti punec na zlatarski izdelek ♪
- rezbár -ja m (á) kdor se ukvarja z rezbarstvom: strop je okrasil rezbar; okvir je dal izdelat rezbarju; rezbar in pozlatar ♪
- rezbárstvo -a s (ȃ) rezbarska obrt: učiti se rezbarstva; rezbarstvo in pozlatarstvo ♪
- srebrár -ja m (á) izdelovalec ali prodajalec izdelkov iz srebra: po poklicu je srebrar; delavnice srebrarjev in zlatarjev ♪
- srebrnínar -ja m (ȋ) izdelovalec ali prodajalec izdelkov iz srebra: prodajalne srebrninarjev; srebrninar in zlatar ♪
- urárna -e ž (ȃ) redko urarska delavnica, prodajalna ur: vstopiti v urarno; urarna in zlatarna ♪
1 6