Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

zirati (687-711)


  1.      premladíti  -ím dov., premládil; premlajèn (ȋ í) zastar. preroditi, prenoviti: te ideje so premladile gibanje; premladiti svet / vidno se je premladil pomladil ∙ zastar. premladiti svoj način pesnjenja posodobiti, modernizirati ♪
  2.      prenêsti  -nêsem dov., prenésel prenêsla (é) 1. z nošenjem narediti, da pride kaj drugam, na drugo mesto: prenesti bolnika v drugo sobo; prenesti stole na balkon; prenesti čez vodo, na varno; na rokah, v košu prenesti; hitro, varno prenesti / progo so v celoti podrli in prenesli drugam // narediti, da pride kaj drugam, na drugo mesto: prenesti sedež organizacije v drug kraj / prenesti sestanek v dvorano / prenesti začetek predstave na poznejšo uro preložiti, prestaviti // narediti, da kaj deluje, učinkuje drugje, na drug predmet: prenesti težo na roke, z ene noge na drugo; teža se s tem prenese na opornik / ekspr. prenesel je pogled z enega na drugega; prenesti pozornost na koga / svoja materinska čustva je prenesla na tega človeka; pren. prenesti težišče dela na drugo področje 2. narediti, povzročiti, da kaj kam pride: živec prenese dražljaj do možganskega središča / prenesti sliko, zvok na daljavo 3. navadno v zvezi z na imeti kaj na sebi, v sebi in povzročiti, da to dobi (še) kdo drug: prenesti dedne lastnosti na potomstvo; njegov nemir se bo prenesel tudi nanje; njena plemenitost se je prenesla na otroke / prenesti bolezen; muha lahko povzročitelja te bolezni prenese na človeka; klice se prenesejo tudi z dotikom 4. narediti, da kaj nastopa kje drugje, v drugačni obliki: prenesti kroj s krojne pole na blago; prenesti pripombe v rokopis; prenesti en sistem znakov v drugega / prevajalec je odlike dela ustrezno prenesel v domači jezik / prenesti ideje v prakso, življenje 5. navadno v zvezi z na narediti, da postane kdo drug deležen česa: prenesti odgovornost na druge; njegova pooblastila so prenesli na odbor; nekatere zadeve se lahko prenesejo na krajevno skupnost 6. ekspr. prestati, pretrpeti: prenesti je moral veliko krivic, očitkov / v teh letih je prenesel veliko gorja 7. biti tak, da nima (večjih) negativnih posledic a) zaradi sprejemanja hrane, snovi v telo: cigaretnega dima ne prenese; organizem injekcije ni prenesel; ta človek prenese veliko alkoholne pijače; tako hrano njegov želodec dobro, težko prenese; prenesti brez posledic / bolnik hrane več ne prenese ne more več jesti b) ob zaznavanju čutnih dražljajev: hrupa ne prenese; prenese tudi hud mraz; vročino dobro prenese / prenesel bi še bolj vročo vodo / pogleda na kri ne prenese c) ob sprejemanju kakega stanja: trpljenje težko prenese / ekspr. njegovo srce te žalosti ni preneslo č) zaradi delovanja, vplivanja česa: če je treba, prenese hud napor; srce prenese tudi redkejši zrak / aluminij kisline ne prenese; most take teže ni prenesel vzdržal / električna napeljava je dovolj močna, da bo to prenesla // ne pokazati na zunaj vznemirjenosti, čustvene napetosti: takih očitkov, podtikanj ne prenese; mirno je prenesel tudi to sramoto / misli na smrt ne prenese 8. ekspr., navadno z nikalnico imeti zelo odklonilen odnos do koga: tega človeka ne prenesem / take grobosti ne prenesem ● take besede, zveze to besedilo ne prenese taka beseda, zveza ni primerna za to besedilo; ekspr. čoln ga je prenesel čez zaliv prepeljal; jezikovna norma te besede ne prenese po jezikovni normi ta beseda ni dovoljena; ekspr. papir vse prenese napiše, natisne se lahko tudi kaj, kar ni resnično, kar je pretirano; čipkaste zavese prenesejo le enobarvne stene so primerne le za enobarvne stene; ekspr. njegov žep bo to prenesel lahko bo plačal; nikogar ni bilo, da bi nanj prenesel svojo obrt mu jo dal, izročil; ekspr. prenesi mu moje prisrčne pozdrave sporoči; publ. prenesti roman na oder dramatizirati in uprizoriti ga; pog. kar sliši, prenese naprej pove drugim; ovadi; ekspr. ptič se je trudno prenesel na drugo drevo preletel, zletel; ekspr. streljanje se je preneslo v dolino sedaj streljajo v dolini ◊ jur. prenesti lastninske pravice na drugega; mat. prenesti člene v enačbi prenesèn tudi prenešèn -êna -o: telegram je bil prenesen po telefonu; tovor je prenesen na pravo mesto; v naš jezik prenesena povest; ta obveznost je sedaj prenesena na občine; od ust do ust preneseno povelje ♦ lingv. preneseni pomen pomen, ki ga beseda, besedna zveza dobi, če se uporabi za označitev kakega drugega pojma, predmeta, zlasti če ostane predstavno tesno povezana z izhodiščnim pomenom ♪
  3.      prestilizácija  -e ž (á) glagolnik od prestilizirati: končati prestilizacijo besedila ♪
  4.      pretéžnost  -i ž (ẹ̄) dejstvo, da kaj obsega, predstavlja večji del česa: kritizirati pretežnost samo sprotnih, praktičnih nalog v delovnem načrtu / pretežnost sivih tonov na sliki razmeroma velika mera, stopnja ∙ star. hoteli so mu dokazati svojo pretežnost in prednost prevlado, premoč ♪
  5.      preučevánje  -a s (ȃ) glagolnik od preučevati: organizirati preučevanje delavcev / preučevanje narečij / sodelovati pri etnografskih preučevanjih ♪
  6.      preustrojíti  -ím dov., preustrójil (ȋ í) knjiž. preoblikovati, preurediti: preustrojiti šolski sistem; politične razmere so se preustrojile / preustrojiti proizvodnjo reorganizirati / preustrojiti človeka spremeniti, predrugačiti ♪
  7.      prezír  -a m (ȋ) 1. zelo negativen odnos do koga, izvirajoč iz prepričanja o njegovi manjvrednosti, ničvrednosti: takega prezira ni zaslužil; čutiti, kazati prezir do koga / s prezirom je gledal nanj; na njihova vprašanja je odgovarjal s prezirom 2. glagolnik od prezirati: prezir hudobije / prezir mu je vračal s pomilovanjem ● knjiž. svojega prezira do smrti ne skriva ne skriva, da se je ne boji; knjiž. zelo odkrito kaže svoj prezir do predpisov jih ne upošteva, se ne meni zanje; knjiž., ekspr. sam je prispeval prezira vredno malo zelo malo ♪
  8.      prezíranje  -a s (ȋ) glagolnik od prezirati: zamerila mu je preziranje preprostih ljudi / preziranje predpisov se mu je maščevalo / preziranje dela, dolžnosti / kazati preziranje prezir ♪
  9.      príčkati se  -am se nedov. (ȋ) medsebojno izražati nesoglasje z izjavami, mnenjem drugega, navadno ne preveč ostro: o tem se ne bomo pričkali; zaradi otrok so se pogosto pričkali; ekspr. kar naprej sta se pričkala / z njim se ni vredno pričkati / ekspr. v časopisu se pričkati polemizirati ♪
  10.      prilòg  -óga m (ȍ ọ́) 1. pisar., v prislovni rabi, v zvezi v prilog v korist, v prid: to govori njemu v prilog / navesti dokaze v prilog svoje trditve za utemeljitev, podkrepitev; organizirati demonstracije v prilog neodvisnosti za neodvisnost 2. zastar. dodatek, pojasnilo: to je opis osjega gnezda - prilog: dejal bi, da ga je pisal pesnik ♪
  11.      primitivizácija  -e ž (á) glagolnik od primitivizirati: upirati se težnjam po primitivizaciji življenja / primitivizacije v kulturi ♪
  12.      pripravljálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na pripravljanje: pripravljalni postopek / organizirati pripravljalni tečaj za izpite; pripravljalna seja, vaja / pripravljalni odbor / pripravljalna dela dela, ki morajo biti narejena pred začetkom glavnega dela ♦ gozd. pripravljalna sečnja sečnja, s katero se naredi prostor za pomladitev gozda s semeni s preostalega drevja; jur. pripravljalni postopek postopek pred glavno obravnavo; pripravljalno dejanje dejanje, s katerim se ustvarijo pogoji za izvršitev določenega kaznivega dejanja; ptt pripravljalna doba doba od prijave do vzpostavitve telefonske, telegrafske zveze preko centrale, central; šol. pripravljalni razred nekdaj razred za učence z nezadostno izobrazbo, namenjen pripravi za vstop na kako šolo ♪
  13.      priučeválen  -lna -o prid. (ȃ) s katerim se priučuje: organizirati priučevalni tečaj za kovinarje ♪
  14.      privatizácija  -e ž (á) glagolnik od privatizirati: težnje po privatizaciji ♪
  15.      privatizíranje  -a s (ȋ) glagolnik od privatizirati: privatiziranje družbenih zadev / privatiziranje dela izobraženstva ♪
  16.      procés  tudi procès -ésa m (ẹ̑; ȅ ẹ́) 1. med seboj povezani pojavi, ki se vrstijo v času po določenih a) naravnih zakonitostih: proces poteka, se razvija; opazovati, proučevati proces; bolezenski, življenjski procesi; proces gnitja, staranja; procesi v organizmu / zdravnikom je uspelo zaustaviti proces / duševni, miselni proces b) navadno s prilastkom družbenih zakonitostih: razčlenjevati družbene, zgodovinske procese; združevalni proces; zapleteni procesi družbenega razvoja; publ. vloga delavskega razreda v procesu človekovega osvobajanja pri človekovem osvobajanju 2. navadno s prilastkom celota del, delovanja za dosego kakega cilja: načrtovati, organizirati, usmerjati proces; delovni, proizvodni proces / izobraževalni, vzgojni proces 3. jur. skupek po pravnih pravilih določenih dejanj, ki vodijo do pravno določene rešitve; postopek: obnoviti, sprožiti proces; javni, tajni proces; proces proti revolucionarjem; priče na procesu / civilni, kazenski proces / sodni proces ● publ. monstre proces s številnimi obtoženci; publ. politični proces zaradi političnih razlogov ◊ kem. kemični proces pri katerem se spremeni kemična sestava snovi; psih. posredovalni procesi procesi v človekovi duševnosti, ki nastajajo med dražljajem in reakcijo nanj; zgod. nürnberški proces sodni proces mednarodnega vojaškega sodišča proti vodilnim vojnim zločincem hitlerjevske Nemčije leta 1945 in 1946 v Nürnbergu ♪
  17.      prodúkcija  -e ž (ú) 1. proizvodnja: a) organizirati, preusmeriti produkcijo; produkcija bakra, industrijskega blaga / družbena produkcija; industrijska, kmetijska produkcija / filmska produkcija / publ. spodbujati dramsko produkcijo ustvarjanje; film je nastal v produkciji beograjskega filmskega podjetja ♦ ekon. enostavna blagovna produkcija blagovna proizvodnja manjšega obsega, pri kateri je proizvajalec sam lastnik proizvajalnih sredstev; materialna produkcija b) povečati produkcijo; prodali so že vso lansko produkcijo / mesečna, letna, tedenska produkcija / publ. pesnik je zbral v knjigi pesniško produkcijo enega desetletja pesmi 2. gled., muz. zaključna, izpitna prireditev, na kateri nastopajo učenci glasbene, igralske šole: peti na produkciji / interna, javna produkcija ♪
  18.      próga  -e ž (ọ́) 1. ozko, podolgovato mesto, ki ima drugačno barvo ali videz kot ostala površina: delati proge; navpične, poševne proge; svetle, temne proge; blago z belimi in rdečimi progami; ptič s progama na krilih / od udarcev je imel po rokah črne proge // navadno s prilastkom kar je takemu mestu podobno: proga gozda, reke / modre proge dima 2. načrtno speljana pot s tirnicami za promet s tirničnimi vozili: graditi, modernizirati, popravljati progo; prečkati progo; iti čez progo; stati ob progi; voziti se po progi; proga Ljubljana-Zagreb; nagib, vzpon proge / dela na progi pri gradnji ali vzdrževanju proge / dvotirna, enotirna proga; mladinska proga ki jo gradijo, zgradijo mladinci / tramvajska, železniška proga 3. navadno s prilastkom redna prometna povezava med določenimi kraji: odpreti novo progo; število avtobusov na progi Ljubljana-Maribor so zmanjšali / avtobusna, ladijska, letalska proga; mednarodne proge; občasna, redna, stalna proga 4. šport. pot, določena, urejena za športno tekmovanje: proga je blatna; označiti, pripraviti progo; težka proga; žarg. hitra proga / dirkalna, plavalna, smučarska, tekaška proga; proga za bob / tekmovalna proga // za enega tekmovalca določen pas take poti: plavati, teči na prvi, zunanji progi; atletska steza s sedmimi progami // razdalja od starta do cilja: preplavati, prevoziti progo v rekordnem času; proga za kolesarje je dolga sto kilometrov; tek na dolge, na kratke proge na razdaljo, večjo od 1.500 m, na razdaljo do 400 m 5. metal., navadno s prilastkom skupina strojev za valjanje pločevine, profilov, vlečenje žice: valjalna proga / žična proga ◊ anat. živčna proga skupek živčnih vlaken v osrednjem živčevju; med. nosečnostne proge modrikaste in bele proge na trebuhu, dojkah in stegnih noseče ženske; mont. proga ozek, dolg prostor v rudniku, navadno s tirnicami, po katerem se prevaža izkopana ruda; odkopna proga v kateri se začne odkopavanje; žel. normalnotirna, ozkotirna proga ♪
  19.      proizvóden  -dna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na proizvodnjo: doseči, uresničiti proizvodni načrt; modernizirati proizvodni postopek, proces; povečati proizvodno zmogljivost obrata / proizvodne in neproizvodne dejavnosti / proizvodni stroški stroški, ki nastanejo pri proizvodnji; proizvodna cena cena, ki obsega proizvodne stroške ♦ ekon. proizvodni odnosi odnosi med ljudmi pri proizvajanju, menjavanju, razporejanju in porabljanju dobrin; proizvodno delo delo, ki ustvarja materialne dobrine; delo, ki ustvarja presežno vrednost; ped. proizvodno delo učencev oblika organiziranega vzgojno-izobraževalnega dela, ki ga opravljajo učenci v delovni organizaciji; šport. proizvodna gimnastika telesne vaje proti utrujenosti med delom ♪
  20.      proizvódnja  -e ž (ọ̑) 1. načrtno, organizirano delanje, pridobivanje predmetov, stvari za zadovoljevanje določenih potreb: modernizirati, organizirati proizvodnjo; avtomatizirana proizvodnja; proizvodnja avtomobilov, čevljev; proizvodnja za izvoz, za trg; stroški proizvodnje / proizvodnja bakra, premoga / družbena, obrtniška, socialistična proizvodnja; industrijska, kmetijska proizvodnja / delati, zaposliti se v proizvodnji v tovarni, proizvodni organizaciji; v delavnici, ne v pisarni; pren., ekspr. proizvodnja poezije, proze // v rodilniku, s prilastkom način, kako je kaj proizvedeno: izdelki standardne proizvodnje // v rodilniku, s prilastkom izraža, da je kaj takega izvora, kot določa prilastek: avtomobili domače proizvodnje; siri, vina francoske proizvodnje ♦ ekon. enostavna blagovna proizvodnja blagovna proizvodnja manjšega obsega, pri kateri je proizvajalec sam lastnik proizvajalnih sredstev; masovna ali množična proizvodnja organizirana v velikem obsegu; materialna proizvodnja; primarna proizvodnja v primarnih dejavnostih 2. navadno s prilastkom s takim delanjem, pridobivanjem v določenem času narejena količina predmetov, stvari: prodali so že vso letošnjo proizvodnjo / dnevna, mesečna, tedenska proizvodnja blaga / lanska knjižna proizvodnja lani izdane knjige / proizvodnja pada, raste proizvodnost ♪
  21.      proletariát  -a m (ȃ) 1. v kapitalizmu delavski razred: izkoriščati, organizirati proletariat; razredni boj med proletariatom in buržoazijo / industrijski, kmečki, obrtniški proletariat; mestni, vaški proletariat ♦ polit. diktatura proletariata oblika politične oblasti delavskega razreda v prehodnem obdobju od kapitalizma k socializmu 2. ekspr. ljudje, ki nimajo večjega premoženja: niso je sprejeli v svojo družbo, ker je izhajala iz proletariata ♪
  22.      proletarizácija  -e ž (á) glagolnik od proletarizirati: razvoj industrije in kapitalizma je povzročal večjo proletarizacijo / ekspr. boriti se proti proletarizaciji prebivalstva ♪
  23.      proletarizíranje  -a s (ȋ) glagolnik od proletarizirati: proletariziranje ljudskih množic / proletariziranje mest, vasi ♪
  24.      promèt  -éta m (ȅ ẹ́) 1. gibanje, premikanje vozil, oseb po določeni poti: ovirati, urejati, usmerjati promet; pred prazniki je na cestah velik, ekspr. živahen promet / izločati tovornjake iz prometa; izboljšati varnost v prometu / avtomobilski, ladijski promet; cestni, zračni, železniški promet; enosmerni promet / publ. izročiti most prometu; zapreti cesto za ves promet 2. navadno s prilastkom prevažanje potnikov, blaga z enega kraja na drugega: med krajema je spet redni avtobusni promet; vozovnice za letalski promet; vozila za potniški promet / javni, medkrajevni, mestni promet; linijski promet po stalni progi in po stalnem voznem redu / tranzitni promet blaga se je povečal 3. gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s takim gibanjem ali prevažanjem: izboljšati, razvijati promet; razvoj letalskega prometa; sekretariat za promet 4. v zvezi poštni, telegrafski, telefonski promet prenašanje, posredovanje sporočil, paketov, denarnih nakazil: nadzirati, ugotavljati telefonski, telegrafski promet / medkrajevni, mednarodni poštni promet 5. ekon. spreminjanje vrednosti blaga, storitev v denar in obratno: ta trgovina ima velik promet; preseči načrtovani promet / promet z lesom, stroji, živili / blagovni, devizni, plačilni promet; izvozni, uvozni promet; letni, mesečni promet; promet na debelo, na drobno ● pokvarjeno blago so vzeli iz prometa so nehali prodajati; dati v promet nove bankovce, znamke narediti, da se lahko začnejo prodajati, uporabljati; novi izdelek gre dobro v promet se dobro prodaja; pog. spraviti vso hrano v promet prodati, porabiti jo ◊ avt. desni promet ki poteka po zunanjem pasu vozišča; mirujoči promet parkirana vozila; pas za počasni promet vozni pas za vozila z manjšo hitrostjo; udeleženec v prometu pešec, voznik; fin. brezgotovinski denarni promet; jur. pravni promet nastanek, sprememba in prenehanje pravic; žel. bruto promet teža blaga in vagonov, ki se uporablja za računanje prepustne in prevozne moči proge; neto promet teža prevoženega blaga ♪
  25.      propagánda  -e ž (ȃ) 1. načrtno razširjanje, pojasnjevanje političnih, nazorskih idej z namenom, da se uresničijo: organizirati propagando med delavci; razviti živahno propagando za napredne ideje; pomanjkljiva, učinkovita propaganda; ustna propaganda; psihologija, tehnika propagande / propaganda modernega načina kmetovanja, poslovanja / delati propagando za svoje nazore 2. nav. slabš. namerno prikrivanje, potvarjanje česa z namenom, da se politično, ideološko vpliva: preprečevati sovražnikovo propagando; fašistična, prevratna, protidržavna propaganda / ne verjamem mu, to je samo propaganda / lažna propaganda 3. javno opozarjanje na kaj, navadno z navajanjem dobrih lastnosti, z namenom pridobiti kupce, obiskovalce: ta tovarna proda veliko izdelkov, ker ima dobro propagando; televizijska, turistična propaganda / dela propagando za najnovejše gospodinjske aparate / ekonomska propaganda / pog. šef propagande propagandnega oddelka ● ekspr. sam sebi dela propagando se hvali; ekspr. domov je prišel s polno aktovko propagande propagandnega gradiva ♪

   562 587 612 637 662 687 712 737 762 787  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA