Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ziljski (7)

1.      zíljski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Ziljo: ziljski breg / ziljska inačica pesmi; ziljsko narečje ♦ etn. ziljski rej; ziljsko štehvanje ♪
2.      vezíljski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na vezilje ali vezilstvo: veziljska sposobnost / veziljski oddelek ♪
3.      izvajálka  -e [u̯k in lk] ž (ȃ) 1. ženska, ki umetniško poustvarja zlasti glasbeno delo: izvajalka je težko skladbo odlično zaigrala / med cirkuško predstavo je lev hudo ranil izvajalko 2. ženska, ki kaj uresničuje z delom: veziljski oddelek si prizadeva usposobiti vajenke za dobre izvajalke ♪
4.      ràj  in ráj rája m (ȁ á; ȃ) star. ples: godci so zaigrali za raj; raj pod lipo / ljudski raji / iti na raj ◊ etn. raj vsak ljudski ples v Ziljski dolini na Koroškem; prvi raj ples v Ziljski dolini, na katerem prvič plešejo pravkar dorasla dekleta ♪
5.      rèj  in réj réja m (ȅ ẹ́; ẹ̑) nar. koroško ples: godba je zaigrala za rej / rej se je že začel; iti na rej ♦ etn. prvi rej obredni ples v Ziljski dolini, na katerem prvič plešejo pravkar dorasla dekleta ♪
6.      štéhvanje  -a s (ẹ̄) etn. šega, da jezdeci v diru razbijajo na kol nasajen sodček, znana v Ziljski dolini: zmagovalec v štehvanju; štehvanje in rej pod lipo / ziljsko štehvanje ♪
7.      štéhvovec  -vca m (ẹ̄) fant, ki štehva: dober štehvovec / ziljski štehvovec ♪